Kmetijstvo objavil

Kakovostna ponudba živine

Minulo soboto se je na Poljubinjskem polju odvijal Kmečki praznik, ki ga prirejata Kmetijska zadruga Tolmin in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica s sodelovanjem občine Tolmin. Vsako leto v okviru praznika poteka tudi edina dražba plemenske živine v Sloveniji in tudi letos ni bilo nič drugače. Živinorejci so bili z izklicnimi cenami in tudi z draženjem zadovoljni.

Kmečki praznik je nekakšen zaključek pašne sezone na planinah v Posočju, kjer redijo veliko mlečne živine. Seveda današnja številka prignane živine na sejem še daleč ne dosega številk iz preteklosti, ko so na dražbi ponujali tudi po 100 krav in telic. Vendar tudi danes, pa čeprav samo nekaj deset glav živine, je bilo moč izbirati in tudi dobro kupčevati. V Posočju pravijo, da je z rejo mlečne živine na paši mogoče preživeti.

Vitomir Bric, vodja oddelka za živinorejo pri novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu je opozoril na kvaliteto živali in dražbo ocenil kot zelo uspešno: »Najdražjo telico Sočo je za 1320 evrov prodal Venceslav Šturm iz Gabrji, Soča je bila naprodaj med 28 telicami in dvema kravama. Živina je imela tudi po mnenju kupcev zelo primerno ceno, ki je segala od izklicnih 830 evrov za najcenejšo do izklicne 1240 evrov za najvišjo. Prvič so kupci prišli tudi iz Italije, kar je svojevrsten fenomen.«

Kljub uspešni dražbi pa je Bric opozoril tudi na pomanjkanje prostorov za avkcije: »Nimamo ustreznih pokritih prostorov. Spomladanska in jesenska dražba plemenske govedi v Tolminu sta edini v Sloveniji, v Avstriji jih imajo letno približno sto.« V Kmetijski zadrugi Tolmin, ki je tudi organizator prireditve, so pojasnili, da se s tem problemom ukvarjajo že nekaj let, žal pa da do sedaj še niso našli denarja za naložbo pokritih prostorov namenjenih za dražbo.

Bric je tudi pojasnil kakšno je stanje živine danes. »Število govedi na Primorskem se je s 45.000 po drugi svetovni vojni znižalo na 10.000, zadnjih pet let opažamo trend navzgor, tako da smo trenutno pri 11.000 glavah.« Edini problem kot pravi je razmerje: 4500 krav za mleko, ostalo so krave dojilje. »Ustrezno bi bilo razmerje pol-pol, kakršno je v razvitih deželah. Ob tej priložnosti naj poudarim, da prežvekovalci na paši niso ekološki problem, kar sicer lahko velja za intenzivno rejo za meso.«

Direktor Niko Maver letošnjo pašno sezono ocenjuje kot dobro: »V lepem poletju so krave ostajale zdrave, imele so veliko mleka. Sir gre dobro v promet. Veseli me, da mladi s ponosom prevzemajo kmetije. Upajmo, da bo pogumnih čim več.«

Vir:
Primorske novice, 10. oktober 2011

Martina Vodopivec

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook