Zanimivosti objavil

Kam izginjajo čmrlji …

Na svetu živi okrog 300 vrst čmrljev. V
Sloveniji živi najmanj 20 vrst čmrljev, mogoče tudi več kot 30 saj redke
vrste je težje najti in zabeležiti. Najbolj znani vrsti sta travniški
čmrlj in kamnjarski čmrlj.
Kosmati videz te brenčeče žuželke ni samo estetskega pomena, ampak v
primerjavi s »sorodnico« čebelo mu njegov kosmat debelušni videz daje
tudi marsikatero prednost. Čmrlji lahko nabirajo med tudi v precej
slabšem in hladnejšem vremenu. Veter s hitrostjo 8 km/h za čebele
predstavlja že veliko oviro, čmrlji pa so tudi pri vetru nad 15 km/h
uspešni opraševalci.

Konec poletja se pojavijo bodoče matice
Mlade matice in troti skupaj zapustijo kolonijo (delavke preženejo
predvsem trote). Hranijo se z nektarjem in cvetnim prahom in noč
preživijo na cvetovih ali v kakšni luknji. Samci (pogosto večkrat)
oplodijo mlade matice. Samo oplojene samice so tako sposobne izlegati
diploidna jajčeca iz katerih se kasneje razvijejo matice ali delavke. 
Zaradi reproduktivne konkurence med delavkami in matico je eden od
razlogov, da čmrlje štejejo za »primitivno eusocialne«.
Ko kraljica oz matica izgubi feromon s katerim dokazuje svojo nadvlado
nad ostalimi člani kolonije jo delavke ubijejo. Same delavke pa poginejo
s prihodom prvega mraza. Zimo na varnem mestu preživijo le oplojene
samice, ki v naslednjem letu ustvarijo novo kolonijo. In krog je tako
sklenjen. Običajno matice živijo eno leto. Nekatere tropske vrste so
lahko tudi bolj dolgožive.

Čmrlji ustvarijo kolonije bolj ali manj kot to počno čebele, čeprav za
razliko od čebel, je število posameznikov, ki sestavljajo skupnost
precej manjše. To je zato, ker čmrlji ne ustvarjajo kolonije, ki trajajo
več kot eno sezono in ker oplojena samica zgradi zgolj majhno gnezdo za
začetek skupnosti, ki običajno nikoli ne šteje več kot 50 posameznikov.
V večini primerov čmrlji ne obdržijo svojega gnezda za več kot eno
sezono. Nekatere tropske vrste pa v njihovih gnezdih živijo več let (v
tem primeru lahko skupnost postane bistveno večja).
Kolonija čmrljev je sestavljena iz treh kast: matice, delavke (sterilne
samice) in samci ali troti. Delavke so lahko različnih velikosti odvisno
od vrste cvetja, ki ga obiskujejo. Tako matica kot delavke imajo na
zadnjih nogah košek za cvetni prah (corbicula).

Čmrlji so zelo dejavne žuželke. Iskanju hrane se posvečajo od sončnega
vzhoda do sončnega zahoda. Hranijo se z nektarjem in cvetnim prahom
cvetov, katere obiščejo. Nektar črpajo s svojim dolgim jezičkom in ga
shranijo v golšo. Nekatere vrste čmrljev (npr. B. occidentalis in B.
affinis) se pri nabiranju obnašajo nekoliko drugače saj za dostop do
nektarja preluknjajo kar cvet ob vznožju venčnih listov (lat. corrola).
Seveda v tem primeru čmrlj ne pride v stik s cvetnim prahom. Te vrste
potreben cvetni prah dobijo na cvetovih, kjer je vznožje venčnih listov
tako ali drugače zaščiteno in je čmrlj prisiljeni v »normalen« obisk
cveta.

Zajedavski čmrlj (Psithyrus)

Nekatere vrste kleptoparazitskih čmrljev (Psithyrus), ki nimajo
košaric za cvetni prah, napadejo gnezda sorodnih vrst. Pred najdbo in
napadom gostiteljeve kolonije, se samica Psithyrus (vrsta nima kastnega
sistema) neposredno prehranjuje na cvetovih. Ko se enkrat infiltrira v
gostiteljevo kolonijo, ubije ali pokori matico in na silo (s feromoni in
ali s fizičnimi napadi) »zasužnji« delavke, da te prehranjujejo njo in
njenega  mladička. Ko se samec razvije, zapustita kolonijo in se
sparita. Samica nato išče drugo gnezdo za napad. Včasih ti napadalci
dovolijo, da kolonija skrbi samo za njihove mladiče, medtem ko
gostiteljevo leglo prepustijo smrti.


Čmrlj v umetnosti


Čmrljev let je tudi tretja epizoda opere »Pravljica o carju
Saltanu« napisana med letoma 1899 in 1900, avtor Nikolaj Andrejevič
Rimski-Korsakov. V operi prekrasna čarobna princesa Labodka spremeni
sina carja, princa Gvidona Saltanoviča v žuželko, tako da ta lahko
odleti na obisk k svojemu očetu, ki ne ve, da je sin še živ. Prisluhnite
v njej boste vsekakor prepoznali značilen čmrljev let!

Viri:
http://www.petelin.info/cmrlji.html
http://it.wikipedia.org/wiki/Bombus
http://www.ritrattoinnatura.com/scheda_apoidei.37.html#149
http://www.aaab.it/bombi.htm
http://www.animalinelmondo.com/animali/invertebrati/372/bombo-terrestre.html
http://ortodellabreda.wordpress.com/2010/04/25/bombi/
http://www.filosofiaedintorni.eu/charlesdarwin.htm

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook