Gozdarstvo objavil

Kdo je dober lastnik gozda? (1.del)

Če lastnik gozda želi strokovno pravilno
in ekonomsko učinkovito gospodariti s svojim gozdom, mora znati poiskati
prave informacije, ki mu pri tem pomagajo. V kolikor se dela v gozdu
loteva tudi sam, pa mora imeti tudi dobro znanje o gozdu, vešč mora biti
pravilnega in varnega izvajanja del, ter seveda imeti ustrezno opremo
in mehanizacijo.

Od prebivalcev Slovenije je lastnikov gozdov kar petino, vendar lahko na
vsebino pravnih in finančnih predpisov vplivajo le, če so dobro
organizirani. Prav zaradi tega je pomembna organiziranost na Kmetijsko
gozdarski zbornici Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije pa na tem
področju vedno bolj pridobiva na pomenu (vanjo se vključujejo lokalna
društva lastnikov gozdov).

S pravnega vidika je z gozdarstvom povezanih veliko predpisov,
zakonodaja pa se pogosto spreminja, zato je najbolj priročno, da se
podrobnejše informacije poiščejo na svetovnem spletu, sicer pa so
koristni tudi strokovni prispevki v medijih. Lastniki gozdov imajo
možnost, da vplivajo tudi na pripravo in vsebino gozdnogospodarskih in
lovsko upravljalnih načrtov, ki jih pripravlja zavod za gozdove
Slovenije (v nadaljevanju Zavod).

Izvedbeni načrti, ki so največkrat gozdnogojitveni, so konkretno in s
pravnim varstvom določeno sodelovanje lastnika gozda in revirnega
gozdarja. V tem načrtu so nujni opisni podatki in karte konkretnega
gozda, opredeljena pa so ciljna stanja gozdnih sestojev in potrebni
varstveni in negovalni ukrepi, načini in pogoji sečnje, spravila in
gradnje vlak za spravilo lesa. V posameznih primerih se opredeljuje tudi
paša v gozdu, določene pa so tudi smernice za socialne in ekološke
funkcije gozdov. V izvedbenem načrtu, ki je brezplačen, so določena tudi
območja, kjer izbira dreves za možni posek ni obvezna. Za lastnike
gozdov, ki imajo posest z nekaj hektari v enem kosu, je takšen načrt
koristen pripomoček za dobro gospodarjenje. Zavod dodatno lahko izdela
tudi načrt iz več gozdnogojitvenih načrtov, za tiste lastnike gozdov, ki
želijo imeti zbrane informacije o svoji celotni posesti, ne glede na
to, kje se le-te nahajajo. Za ta načrt je potrebno plačati neposredne
stroške.

K osnovni skrbi za gozdno posest spada vidnost meja. Pri tem je
potrebno, da lastnik upošteva pravila za vzdrževanje mejnih oznak. Če se
zgodi, da meja ni več mogoče najti, se lahko posvetuje s svojimi
mejaši, če pa uspeha nima, se obrne na pristojno geodetsko službo
oziroma sodišče. Tudi občasno pregledovanje gozda je nujno, zaradi
ugotavljanja sprememb zdravstvenega stanja. Informacije o morebitnemu
polomljenemu drevju ali napadu bolezni in škodljivcev je potrebno
sporočiti revirnemu gozdarju. Kraje lesa je dobro prijaviti na policiji,
kadar pa so bila ukradena drevesa, ki za odsek niso bila označena, pa
je zopet treba obvestiti tudi revirnega gozdarja.

Okoljska zakonodaja za odpadke v gozdu bremeni lastnika, v kolikor
povzročitelj ni znan, zato je dobro, da o odpadkih, ki so na novo
odloženi, lastnik obvesti gozdarsko inšpekcijo in tudi občino.

Dober lastnik gozda pa mora biti, če hoče s svojim gozdom ravnati
gospodarno in učinkovito, obveščen še o mnogih drugih podrobnostih in
upoštevati več predpisov in postopkov. Več o tem pa v drugem delu
prispevka.

Vir:
http://www.zgs.gov.si/slo/delovna-podrocja/delo-z-javnostmi/nasveti-za-lastnike-gozda/index.html (06.04.2011)

Objavil/a Nina Pirc
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook