Gozdarstvo objavil

Klimatske razmere in gozdovi

S prizadevanji v smeri blaženja podnebnih in klimatskih  sprememb ter s povečevanjem cen energije postajata kmetijska in gozdarska biomasa ponovno vedno bolj cenjena in pomembna. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zaveda, da sta kmetijstvo in gozdarstvo med sektorji, ki jih bodo morebitne večje podnebne spremembe najbolj prizadele, in želi kar največ prispevati k blaženju podnebnih sprememb. V sklopu teh prizadevanj podpira tudi proizvodnjo zelene energije na kmetijah, s tem da daje v kmetijstvu prednost izrabi odpadne biomase, v gozdarstvu pa gozdni biomasi, za katero ni zanimanja, da bi jo predelali v izdelke.

Na klimatske razmere vplivajo gozdovi blažilno ali pa vsaj nevtralno. Ob tem je seveda najbolj pomembno zakaj in kako bomo uporabili les. Del sončnega obsevanja se odbije od površja zemlje in precej ga gre v vesolje, en del pa ga, zaradi atmosfere, v njej ostane ali pa je ponovno preusmerjen proti površju našega planeta. To imenujemo učinek tople grede. Učinek tople grede je za življenje na zemlji vitalnega pomena.

Za te procese so odgovorni toplogredni plini in, najbolj pogost med njimi pa je vsekakor ogljikov dioksid (CO2 ). Zelo krhko je ravnovesje te klimatske naprave in za prebivalce zemlje je zelo pomembno, da teh plinov v ozračju ni preveč. V kolikor je teh plinov v ozračju preveč odvečne toplote ne moremo več spustiti v vesolje in tako nam s časom postaja vedno bolj in bolj vroče. Z nadpovprečno rabo fosilnih  goriv človek v ozračje spušča dolgo varno uskladiščen CO2 in tako se s tem ogrevanje planeta zelo pospešuje. Gozdovi pa igrajo zelo pomembno vlogo v kroženju CO2. Ko drevesa rastejo, se ta plin vgrajuje v les in temu procesu pravimo tudi ponor ogljika. Po drugi strani pa se les razgradi in sicer na naraven način ali pa ga ljudje  uporabimo kot kurivo. Takrat se ujeti CO2 zopet sprosti nazaj v ozračje čemur rečemo emisija ogljika. Gozdovi ves čas delujejo tako kot ponor, kot tudi emitent ogljika, vendar je njihova vloga skladiščnika ogljika bistveno večja, če so v fazi aktivne rasti, torej, če niso prestari. Zelo pomembna je tudi uporaba lesa: če gre za kurjenje, potem bodo gozdovi do klimatskih sprememb nevtralni, saj se vsrkani CO2 hitro tudi vrne v ozračje. Če pa les trajneje uporabimo in sicer pri gradnji, za izdelavo pohištva in podobno, pa bo njihova vloga blažilca ogrevanja atmosfere toliko večja.

Vir : http://www.spodezelja.si

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook