Zanimivosti objavil

Klopni meningoencefalitis

Med boleznimi, ki jih prenaša klop, je
ta bolezen najdlje znana. Gre za vnetje možganske opne in možganov, pri
čemer je pri večini bolnikov vnetje prisotno samo na opni, približno pri
petini pa gre tudi za vnetje osrednjega živčnega sistema. Ime je
bolezen dobila, ko so odkrili, kdo je njen prenašalec.

Povzročitelj obolenja je virus
meningoencefalitisa, ki se prenaša med tem, ko klop sesa kri,
inkubacijska doba bolezni pa je od 3 do 28 dni. Prvi znaki okužbe se po
navadi pokažejo v 10 do 14 dneh, torej moramo biti na prve znake pozorni
že od tretjega dne po ugrizu. Pri nekaterih se po tem, ko klopa
odstranijo, okoli vboda pojavi rahla rdečica in srbenje, v večini
primerov pa na prizadetem mestu ni videti sledi. Pozor: pojav je le
alergična reakcija na slino klopa in nima z okužbo z meningitisom
nikakršne povezave. Srbenje se lahko ublaži z zato primernimi mazili.

Obolenje klopnega meningitisa se navadno
razvija v dveh stopnjah in sicer so prvi znaki podobni tistim pri
gripi: utrujenost, slabost, rahla vročina, bolečine pri požiranju in
motnje prebave. Prvi znaki so lahko celo tako blagi, da jih okužena
oseba ne jemlje dovolj resno, sploh zato, ker po nekaj dnevih lahko
nastopi izboljšanje. Tako bolnik morda celo ne gre k zdravniku, vendar
pa se bolezen po izboljšanju vrne v drugi stopnji, ko se že pokažejo
tipični znaki meningitisa. Bruhanje, visoka vročina, glavoboli,
vrtoglavica, otrplost hrbtnega in vratnega mišičja, celo psihična
prizadetost in tremor (trzanje obraznih mišic, prstov, prizadet govor).
Včasih je možna tudi nezavest, redkeje pa ohromitev ali celo smrt.

Odlašanje obiska pri zdravniku močno
otežuje zdravljenje, saj se vnetje opne stopnjuje na večjo obseg. Če je
vneto možgansko tkivo, se zaradi lobanje oteklina ne more razširiti,
posledično pa se zaradi pritiska zmanjša dotok krvi, kar vodi v
pomanjkanje kisika v možganih in trajne poškodbe.

Bolnike s klopnim meningitisom napotijo v
bolnišnico, zdravljenje pa traja od nekaj tednov do nekaj mesecev.
Večina bolnikov popolnoma ozdravi in le nekaj odstotkov prizadenejo
posledice (težave z dihanjem, hromost). Smrtni primeri so redki,
največkrat pa gre za bolnike, ki so z obiskom pri zdravniku predolgo
odlašali

Poleg preventive je torej pomembno tudi
ravnanje po klopovem ugrizu. Ne prepričujte se za vsako ceno, da je vse v
redu. Veliko več je vredno, da ste zdravi, kot pa čas ki bi ga
preživeli pri zdravniku v primeru lažnega alarma. Zavedati se je treba,
da je Slovenija po številu okuženih klopov v svetovnem vrhu, kar pa
seveda še daleč ne pomeni, da je vsak klop okužen. To naj vas le odvrne
od prevelike brezbrižnosti!

Objavil/a Nina Pirc
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook