Kmalu boste morali plačevati multinacionalkam za patent (licenco), če boste hoteli gojiti zelenjavo

Če verjamete ali ne, ta naslov ni
znanstvena fantastika iz nekega ameriškega filma, ki prikazuje življenje
na zemlji leta 2235, ko morajo ljudje plačevati za zrak, da ga lahko
dihajo, prodaja jim ga pa multinacionalka, ki obvlada vse življenje na
zemlji. CS in vsi ostali zagovorniki gensko spremenjenih rastlin, dobro
si preberite ta članek oz. poziv, v njem nastopajo tudi vaši omiljeni
akterji (beri: dotične multinacionalke), ki nam med drugim na vsak način
hočejo vsiliti gensko spremenjene rastline. Po vsem svetu so se patenti
dolgo let odobravali za gensko spremenjena (GS) semena in živali. Dobro
je znano, da tovrstno patentiranje ogroža kmetovalce, ker jim krni
pravico do shranjevanja pridelanega semena, žlahtnitelji pa ne smejo več
po lastni presoji uporabljati patentiranih semen za nadaljnje
žlahtnjenje.

V ZDA in Kanadi je, recimo, večnacionalna gospodarska družba Monsanto
tožila mnoge kmetovalce zaradi domnevnega kršenja patentov. Isto
podjetje je sodno preganjalo tudi evropske uvoznike argentinske soje.
Razen tega se zaradi možnosti patentiranja semen močno koncentrira
mednarodno tržišče semen, kjer le deseterica večnacionalnih podjetij
obvladuje približno polovico mednarodnega trgovanja s semeni. Proti tem
patentom se borijo številne organizacije kmetovalcev in nevladne
organizacije po svetu. Ker pa v večini držav po svetu gojenje gensko
spremenjenih organizmov (GSO-jev) še vedno ni dovoljeno oziroma je
omejeno le na manjše število poljščin, škodljivost takih patentov ni
povsod očitna.

Vendar pa se v patentiranju poraja nova težnja. Poleg GSO-jev (recimo
soja round-up ready) se namreč zdaj skušajo patentirati tudi običajne
rastline. Recimo, vložene so patentne zahteve za sojo z kakovostnejšim
oljem, patentni zahtevek pa se nanaša na tisti del sojine DNK, ki se
uporablja pri običajnem žlahtnenju in tehnologiji za izboljšanje
običajnih žlahtniteljskih postopkov (recimo žlahtnenje z označevalniki).

Taki najbolj zaskrbljujoči primeri so nekateri patentni zahtevki
Syngente, ki se hoče s patentom polastiti pravice do trženja velikega
dela riževe DNK in njegove uporabe v žlahtnenju kakršnihkoli prehranskih
poljščin z DNK, ki je podobna riževi (recimo pšenica in koruza).

Evropski patentni urad je odobril tudi patent za rastline nebinovke
(lat. brassica), ki so se s pomočjo označevalnikov požlahtnile, da so
odporne na aphidne zajedavce. Tudi druge nedavne Monsantove patentne
vloge v prašičereji se nanašjo na običajno pasemsko vzrejo prašičev, kar
nakazuje vse večjo nevarnost, da se hoče peščica večnacionalnih
podjetij polastiti kmetijskih virov in jih  monopolno izkoriščati v
svetovnem obsegu.

Kmalu bo Razširjeni odbor za pritožbe pri Evropskem patentnem uradu
obravnaval še en tovrsten patentni zahtevek — za postopek za zvišanje
vsebnosti določenih kemičnih sestavin v zelenjavi iz družine brassica
(oz. križnic; to so ogrščica, repa, koleraba, zelje, ohrovt, brokoli,
cvetača, kitajsko zelje, gorčica idr. — prevaj. op.) .  (Ne)odobritev
dotičnega patentnega zahtevka bo odločala o nadaljnjem (ne)dodeljevanju
patentov za običajna semena v Evropi.

Medtem ko je v ZDA patentiranje običajnih rastlinskih vrst vsakdanjost,
pa številne države, zlasti države v razvoju, ne dodeljujejo patentov za
rastline ali živali. Vendar pa nedavni dogodki na tem področju kažejo,
da standardi, ki jih upoštevajo in postavljajo patentni uradi v Evropi,
ZDA in na Japonskem, vplivajo na mednarodne predpise (Sporazum o tržnih
vidikih pravic do intelektualne lastnine pod okriljem Svetovne
trgovinske organizacije, in Svetovno organizacijo za intelektualno
lastnino). Zato so patentni uradi po vsem svetu prisiljeni sprejeti
njihove predpise in prakso upoštevajoč bodisi mednarodne predpise ali
sprejete dvostranske sporazume. Recimo, Indija je pravkar sprejela
tretjič popravljeni patentni zakon, ki je pravno usklajen z določili
Sporazuma o tržnih vidikih pravic do intelektualne lastnine.

Opisana zaskrbljujoča težnja v patentni politiki bo prizadela veliko več
kmetovalcev in žlahtniteljev kot patenti za GSO-je. Povsod bodo
ukinjene tudi vse preostale pravice kmetovalcev in rejcev, ki so jim za
potrebe žlahtnenja omogočale prosto razpolaganje z rastlinskimi vrstami
in živalskimi pasmami. Dotični patenti bodo izničili vse dosedanje
ugodnosti in pravice kmetovalcev in rejcev, ki so jim omogočale
preživetje, prehransko samostojnost in ohranjale naravno pestrost v
kmetijstvu. Velika večina kmetovalcev v razvijajočih se državah spada v
skupino malih kmetovalcev, ki so povsem odvisni od semen iz svojega
pridelka, ki jih shranijo in medsebojno izmenjujejo.

Če želimo še naprej ohraniti neodvisnost kmetovanja, žlahtnenja rastlin,
pasemske vzreje in živinoreje, s tem pa prehransko varnost za prihodnje
rodove, moramo mi, spodaj podpisani kmetovalci, raziskovalci,
žlahtnitelji, pasemski rejci in organizacije civilne družbe z vsega
sveta, odločno zavrniti kakršnokoli patentiranje življenja ter od
patentnih uradov in politikov z zakonodajno močjo zahtevati hitro
ukrepanje, da se ukinejo vsi dozdaj dodeljeni patenti za požlahtnene
običajne rastline in živalske pasme ter za dele DNK, ki se uporabljajo v
običajnih žlahtniteljskih tehnikah, in tudi patenti za postopke
običajnega žlahtnenja rastlin in pasemsko vzrejo živali. In pozivamo
tudi gospodarske družbe, da ne uporabljajo nobenih tovrstnih patentov.

Kdo je iznašel brokoli?

Kaj kmalu se zna zgoditi, da bodo
rastline na vašem vrtu patentirane (smeli jih boste gojiti le proti
odškodnini — prev. op.)V Evropi je brokolijeva rastlina patentirana.
Družba Bioscience ima že od leta 2002 patent za posebno vrsto brokolija,
ki jo je vzgojila z običajnim žlahtniteljskim postopkom. Zaradi
množičnega nasprotovanja temu patentu je Evropski patentni
urad primoran sprejeti odločitev, ki bo precedenčni primer z
daljnosežnimi posledicami: Ali se lahko dodeli patent za rastlino, ki se
pridobi z običajnim žlahtnenjem? Dosedanja evropska patentna zakonodaja
je prepovedovala patentiranje “bistvenih bioloških postopkov za gojenje
rastlin ali vzrejo živali.”

Evropski patentni urad v Muenchenu že obravnava z genskim inženiringom
ustvarjene rastline in živali kot iznajdbe, ki se lahko zaščitijo s
patentom. Postopno pa se tovrstna praksa dodeljevanja patentov širi tudi
na običajne rastline in živali. Z brokolijem povezana odločitev bi
lahko odprla duri za vsakovrstne patente, zlasti pa za semena in vzrejne
živali.

Z dodelitvijo patenta za rastlinsko vrsto ali živalsko pasmo, ki je bila
vzgojena oziroma vzrejena z običajnimi žlahtniteljskimi sredstvi, je
okraden kmetovalec oziroma žlahtnitelj, kar ima daljnosežne posledice.
Monsantov patentni zahtevek za prašičjo pasmo, vzrejeno z običajnimi
žlahtniteljskimi postopki, in njemu podobni zaskrbljujoči primeri
kažejo, kako si skuša velika večnacionalna gospodarska družba prilastiti
biotsko pestrost in jo monopolno izkoriščati.

V ZDA so morali kmetovalci, ki so bili obtoženi, da so uporabljali
Monsantovo patentirano seme brez plačila licenčnine, že plačati Monsantu
več sto tisoč dolarjev. Patentiranje semen v državah v razvoju lahko
ogrozi njihovo osnovno prehransko varnost. Patent za neživo snov je v
določenih okoliščinah smiseln. Toda rastline in živali se ne morejo
pretvoriti v “človeško iznajdbo” s pravnimi zvijačami. Zaskrbljena
javnost po vsem svetu se skupaj s petdeset kmetijsko-pridelovalnih
organizacij bori proti takim novim patentom in nadziranju svetovne
oskrbe s hrano, ki jo hoče obvladovati peščica velikih gospodarskih
družb. Poljedelstvo, žlahtnenje rastlin in vzreja živali morajo ostati
neodvisni od gospodarskih družb, kakršna je Monsanto ali druge ustanove.
Le na tak način je možno ohraniti samostojnost in trajnost oskrbe s
hrano ter zadostiti potrebam kmetovalcev in porabnikov po vsem svetu..

vir: svetovni poziv proti patentiranju običajnih semen in kmetijskih živali, prevod: Mitja Fajdiga.

Objavil/a Zavod Brevka 108 – za promocijo kmetijstva in vrtičkarstva
  

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook