Kmetija v vsakem nadstropju?

Glede na današnje klimatske spremembe, ki močno vplivajo na
produktivnost kmetijstva in uničevanje kmetijske zemlje ter pridelkov
(predvsem suše, poplave,…) in  hitro rast svetovne populacije, se lahko
zgodi, da čez približno petdeset let kmetijstvo, kot ga poznamo danes,
ne bo več mogoče. ZDA ugotavljajo, da so jim zadnje poplave povzročile
bilijone dolarjev škode zaradi izgub pridelka in, kar je še večja škoda,
povzročile so velike izgube prsti. Klimatske spremembe skrbijo tudi
Indijo, ki naj bi do konca stoletja utrpela 30% zmanjšanje količine
pridelkov zaradi spremembe dežnih gibanj in višjih temperatur. Vseh
problemov izgubljanja zemlje seveda ne smemo naprtiti klimatskim
spremembam, saj se veliko kmetijske zemlje po svetu uniči zaradi gradnje
(cest, bivališč,…) in podobnega. Po zadnjih podatkih smo na svetovni
ravni od leta 1970 do 2000 na različne načine izgubili tretjino
kmetijske zemlje in ta “trend” se nadaljuje še naprej.
Po svetu se pojavljajo različne rešitve razširitve možnih načinov
kmetovanja. V nadaljevanju predstavljena ideja, ki prihaja iz ZDA,
prinaša možnost kmetovanja tudi v večja mesta. Si lahko predstavljate
kmetijo na sredi glavnega mesta?
V mestih bi se lahko kmetovalo v visokih, posebno konstruiranih
stolpnicah. Tak način kmetovanja so poimenovali vertikalno kmetovanje.
To kmetovanje bi potekalo brez prsti, na podlagi vode (an. hydroponic)
in hranil. To kmetovanje naj bi bilo neodvisno od letnih časov in
podnebnih razmer. Mnogi menijo, da bi vertikalno kmetovanje
revolucioniralo mesta in jih poživilo in napravilo bolj prijetna za
življenje. Te “kmetije v nadstropjih” bi se obnašale kot samostojni
ekosistemi, ki bi same reciklirale in ponovno uporabile svoje odpadne
snovi ter vodo.
Kako deluje vertikalno kmetovanje?
Ta način kmetovanja najlaže ponazorimo s skico:

Kot je razvidno iz skice, se v različnih nadstropjih pridelujejo
različne kulture rastlin. Stene stavbe so deloma steklene, da imajo
rastline dostop do svetlobe, deloma pa iz zbiralnikov sončne energije,
ki se pretvarja v toploto. Na vrhu stavbe je zbiralnik deževnice za
potrebe rastlin po vodi, ki iz zbiralnikov počasi pronica po nadtropjih
navzdol. Prav tako pa je na vrhu stolpnic vetrnica za pridobivanje
električne energije iz vetrne energije za električne potrebe delovanja
stavbe. Celotna ideja stavb za vertikalno kmetovanje je zasnovana na
ideji samozadostnosti stavb z energetskega vidika.

Ta način kmetovanja bi lahko uvajali tudi naprej v druge stavbe,
različnih dimenzij (višja nadstropja šol, restavracij, bolnic,
stanovanjskih kompleksov,…), kar bi omogočilo ljudem stalen dostop do
dnevno sveže zelenjave in sadja. Privlačnost tega načina kmetovanja naj
bi se kazala tudi v odsotnosti uporabe težke mehanizacije in
zmanjševanju kemičnih pripravkov za zaščito rastlin. Večja količina
rastlin v mestih bi porabljala več ogljikovega dioksida in s tem čistila
onesnažen zrak.

Zagovorniki vertikalnega kmetovanja trdijo, da imamo potrebno
tehnologijo za to, potrebujemo pa še denarne investicije in politično
voljo ter seveda trden dokaz, da ideja resnično lahko deluje – potrebno
bi bilo najprej zgraditi prototip.

Objavil/a Helena Habjan
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook