Kmetijstvo objavil

Kmetijski ministri EU na sprečanju v Bruslju o Skupni kmetijski politiki, GSO in WTO

Kmetijski ministri EU so bili na
zasedanju v Bruslju pri skupni kmetijski politiki (CAP) večinoma za
poenostavitev sheme enotnega plačila, sporna ostajajo največja plačila
kmetom. Države so razdeljene tudi zaradi gensko spremenjenih organizmov
(GSO), medtem ko so resno zaskrbljene zaradi pogajanj v okviru Svetovne
trgovinske organizacije (WTO).

Ministri so govorili o glavnih prednostnih nalogah in vprašanjih, ki jih
je treba razrešiti v okviru vmesnega pregleda skupne kmetijske
politike. Večinoma so izrazili podporo poenostavitvam sheme enotnega
plačila, nadaljevanju zmanjševanja obsega proizvodno vezanih podpor,
ohranitvi varnostne mreže ter postopnemu povečevanju mlečnih kvot.

Najobčutljivejši vprašanji ostajata povečanje modulacije ter določitev
zgornje in spodnje meje neposrednih plačil, za katero države menijo, da
ni ustrezen odgovor na vprašanje enakosti, je sporočilo slovensko
predsedstvo. Del držav predlaga spremembo razporeditvenih meril, druge,
ki se s povečanjem ne strinjajo, pa večinoma kot vir pridobitve dodatnih
sredstev predlagajo izkoristek prihrankov sredstev skupne kmetijske
politike. Pri poenostavitvah shem enotnega plačila so države članice
poudarile, da se odločitev za postopen prehod prepusti državam članicam,
načelno podporo ima tudi nadaljevanje zmanjševanja obsega proizvodno
vezanih podpor, pri čemer so države posebej omenile občutljivost
nekaterih področij in pozvale k previdnosti pri spremembah. Glede
tržnocenovnih instrumentov pa je Jarc poudaril, da je pomembno, da
obstaja načelna podpora ohranitvi varnostne mreže ob pretiranih padcih
cen kmetijskih izdelkov.

Kmetijski ministri EU so ostali vsak na svojem bregu pri glasovanju o
GSO. Po pričakovanjih niso dosegli kvalificirane večine za niti proti
dajanju na trg štirih vrst gensko spremenjene koruze ter ene vrste
krompirja. Predlog bo sedaj skladno s komitološkim postopkom romal nazaj
na Evropsko komisijo, ki bo omenjene GSO najverjetneje odobrila.
Komisija namreč večinoma sledi mnenju Evropske agencije za varnost hrane
(EFSA), ki je izdala pozitivno mnenje glede vseh petih organizmov.
Komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je
sicer na zasedanju posebej izpostavila eno vrsto koruzo zaradi krme
prašičev, saj meni, da bi prav to lahko pomagalo sektorju svinjine, ki
je trenutno zaradi prenizkih cen in prevelike ponudbe v krizi. Komisarka
je državam predstavila nekatere ukrepe, ki naj bi uravnotežili trg s
svinjskim mesom, o čemer je debato zahtevala Nemčija. Trenutno je na
voljo preveč svinjine, cene so prenizke, zato komisarka upa, da se bo
kmalu trg stabiliziral, k temu pa naj bi doprinesla tudi omejitev uvoza
brazilske govedine. Komisarka med drugim predlaga podaljšanje zasebnega
skladiščenja za tri mesece, kar pomeni podaljšanje obdobja, znotraj
katerega se mora prodati svinjsko meso. Podaljšan rok za tri mesece bi
po njenem pomenil, da se bodo povišale cene.

Je pa Fischer Boel hkrati priznala, da bi “morda res lahko prišlo do
dodatnih učinkov” tudi zaradi bistvenega zmanjšanja uvoza brazilske
govedine in ne prepovedi uvoza. “Postavite se v vlogo potrošnika”, ki bo
videl cene mesa. Tukaj bo prišlo do drugotnih učinkov, je menila
komisarka. EU je namreč zaradi nezadostne sledljivosti na področju
higiene drastično omejila uvoz govedine iz Brazilije, kar bi lahko
zaradi manjšega obsega mesa na tržiščih pomenilo pritisk na cene, tudi
svinjine, menijo poznavalci.

So pa bile države skoraj večinoma enotne v izražanju zaskrbljenosti
zaradi najnovejšega predloga WTO za sklenitev svetovnega trgovinskega
dogovora. Države, med njimi Slovenija, namreč ocenjujejo, da gre za
“neuravnoteženost med kmetijskim delom ter nekmetijskim tržnim
dostopom”. Večina držav EU meni, da bi besedilo, kot je oblikovano,
škodilo evropskemu kmetijstvu. “Raje nimamo nobenega dogovora kot pa
slab dogovor,” je med drugimi poudaril francoski kmetijski minister
Michel Barnier. Le manjšina držav, med njimi so v ospredju Velika
Britanija, Švedska, Danska in Češka, želijo naprej z dogovarjanji v
okviru WTO. EU je, kot so za STA pojasnili diplomatski viri,
pripravljena na znižanje različnih dajatev, da bi imela boljši dostop na
tržišča, a ni zadovoljna z dodatno fleksibilnostjo, ki naj bi jo dobile
države v razvoju. Komisarka Fischer Boel je dejala, da je prišlo na
področju kmetijstva do napredka, pri nekmetijskem tržnem dostopu pa za
korak nazaj.

 
Vir: STA

OBJAVIL/A HELENA HABJAN

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook