Kmetijstvo objavil

KMETIJSKI MINISTRI O ZAGOTAVLJANJU PREHRANSKE VARNOSTI OB OMEJENIH NARAVNIH VIRIH

Na neformalnem zasedanju kmetijskih ministrov EU, je bila razprava osredotočena na vprašanje kako zagotoviti varnost preskrbe s hrano za naraščajoče število svetovnega prebivalstva ob vedno bolj omejenih naravnih virih, zlasti vode, kmetijskih zemljišč in tal ter dodatnih pritiskih na kmetijsko pridelavo zaradi posledic podnebnih sprememb. Državni sekretar Branko Ravnik, ki se je s strani Slovenije udeležil zasedanja, je to vprašanje označil kot eno izmed ključnih vprašanj prihodnosti, ki znova potrjuje strateško dimenzijo kmetijstva in kmetijske pridelave. Predsedstvo je za strukturiranje razprave pripravilo vprašanja vezana na varovanje voda, tal in kmetijskih zemljišč ter prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe.

 

V sami razpravi je državni sekretar dejal, da bo treba za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano uporabiti inovativne pristope in usklajeno delovati na več ravneh. »Potrebno je pridobiti nova znanja, zlasti s področja prilagajanja na podnebne spremembe in trajnostne rabe naravnih virov, spodbujati inovacije ter prenos znanja v prakso. Varovanje naravnih virov, zlasti vode, tal in kmetijskih zemljišč je za kmetijstvo še posebej pomembno, saj smo neposredno odvisni od njih.«

 

Na vprašanja predsedstva katere ukrepe za varovanje vode, tal in kmetijskih zemljišč je potrebno sprejeti, je stališče Slovenije, da imamo z okvirno vodno direktivo že vzpostavljene pravne okvire na ravni EU, ki državam članicam omogočajo sprejem ustreznih ukrepov, zlasti za področju varovanja voda. Načrti upravljanja z vodami pa so orodje, kjer se problematika porabe vode rešuje na celosten način, z upoštevanjem sektorski potreb, prioritet rabe in sprejemom ustreznih ukrepov. Cilje varovanja naravnih virov zasleduje tudi preko ukrepov Skupne kmetijske politike, da pa je pri tem ključno, da se najde pravo razmerje med omejitvami in ohrani ukrepe, s katerimi se kmetom lahko zagotovi kompenzacijo za izpad dohodka ali nagrado za okolju prijazne kmetijske prakse.

 

Posebej je naslovil tudi vprašanje naložb v namakalne sisteme. V prihodnjem programskem obdobju izvajanja programa razvoja podeželja Slovenija v okviru prilaganja na podnebne spremembe načrtuje povečanje obsega namakalnih površin. Zato je za Slovenijo ključno, da bo v okviru politike razvoja podeželja zagotovljena zadostna prožnost tako za naložbe v nove sisteme, kot tudi v izboljšanje učinkovitosti obstoječih.

 

Pri varovanju tal je državni sekretar poudaril pomen spodbujanja trajnostno naravnanih kmetijskih praks, kot so minimalna obdelava, kolobar, zeleni pokrov in podobno. Dodal pa je, da k varovanju tal bistveno prispevajo tudi ukrepi za ohranjanje kmetovanja na območjih z naravnimi omejitvami, saj prav pravilna raba lahko pozitivno vpliva na zaščito tal pred erozijo in degradacijo.

 

Državni sekretar je posebej izpostavil tudi vprašanje varovanja kmetijskih zemljišč pred pozidavo in predlagal, da se o tem sproži poglobljena vsebinska razprava tudi na ravni EU, z namenom, da se na ravni EU sprejme načela v obliki smernic glede dobrih praks pri zaščiti kmetijskih zemljišč.

 

V kontekstu prilaganja kmetijstva na podnebne spremembe pa je državni sekretar ocenil, da je treba srednjeročno nadgraditi tudi področje upravljanja s tveganji. Če bomo namreč hoteli zagotoviti dolgoročno ekonomsko preživetje kmetij bodo potrebni bolj ciljno naravnani ukrepi za stabilizacijo dohodka. Slednje se je ponovno pokazalo ob letošnji katastrofalni suši, ko imamo ob izjemnem izpadu pridelka na voljo le omejene za pomoč kmetom.

MKO

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook