Kmetijstvo objavil

Kmetijstvo in klimatske spremembe

Klimatologi so mnenja, da kmetijska
proizvodnja prispeva več kot 10% vseh toplogrednih plinov. Čeprav je
bilo že veliko narejena v smeri izboljševanja kmetijske proizvodnje iz
vidika vplivov na okolje mora ta proces še naprej potekati. Nujna je
izboljšava tehnologije pridelave, ki naj temelji na večjem izkoristku
biomase. Z izkoristkom biomase lahko zmanjšamo delež ogljikovega
dioksida (CO2), ki večina prihaja iz proizvodnje energije in transporta.
Rastlinska proizvodnja je bolj kot ostale predelovalne dejavnosti
izpostavljena vplivom klimatskih sprememb. Kmetovalci z svojo
proizvodnjo onesnažujejo okolje s toplogrednimi plini (GHG = greenhouse
gasse) in na ta način tudi povzročajo klimatske spremembe. V prejšnjem
stoletju je industrijsko onesnaženje in ostali človeški vplivi
pripeljalo do dviga temperature v Evropi za 1oC. Ta vrednost je bistveno
višja od povprečne rasti temperature, kar prinaša obdobja z ekstremnimi
temperaturami in neenakomerno razporeditev padavin. Na jugu Evrope je
vse manj padavin in vse več sušnih obdobij v severnih predelih pa več
padavin in snega.
Zato kmetijstvu ne preostane drugega, kot da zmanjša negativne vplive na
okolje in začne proces prilagajanja pridelave klimatskim spremembam.

Kako kmetijstvo vpliva na klimatske spremembe?
 
Aktivnosti v kmetijski proizvodnji povzročajo onesnaževanje z dušikovim
oksidom, metanom in ogljikovim dioksidom. Nekateri strokovnjaki
navajajo, da kmetijstvo neposredno odgovorno za več kot 10% vseh
toplogrednih plinov od tega so 5% dušikovi oksidi in metan,ki ga je
največ zaradi uporabe dušičnih mineralnih gnojil ter zaradi razgradnje
organskih gnojil (hlevski gnoj).

Skupna kmetijska politika (CAP – Common Agricultural Policy) mora omogočiti zmanjšanje vpliva kmetijske proizvodnje na okolje z:
–    uvajanjem in gradnjo energetsko varčnejših obratov;
–    večjim izkoristkom biomase;
–    izobraževanjem pridelovalcev. 

Kako bodo klimatske spremembe vplivale na evropsko kmetijstvo?

Po raziskavah velike skupine strokovnjakov Združenih narodov  (IPCC –
Intergovernmental Panel of Climate Change) naj bi končni efekt
klimatskih sprememb nastopil okoli 2050 čeprav se kratkoročni vplivi
vidijo že danes. Glede na opravljene raziskave naj bi klimatske
spremembe povzročile največ škode v regijah južne in južno-vzhodne
Evrope.

Strokovnjaki predvidevajo za območje v katerem je tudi Slovenija naslednje spremembe:
–    porast temperatur in upadanje količine padavin (manj razpoložljive vode);
–     povečana verjetnost suš in toplotnega stresa;
–     upadanje pridelka pri žitaricah;
–     zmanjševanje področij primernih za kmetijstvo;
–    povečanje zimskih padavin;
–    poplave;
–    zmanjševanje količine letnih padavin;
–    povečana možnost pojava suše;
–    možnost erozije zemljišč;
–    podaljšanje vegetacijske dobe (možnost večjih pridelkov).

Prilagoditev kmetijstva na klimatske spremembe

Da bi se kmetijska proizvodnja prilagodila porastu temperatur in manjši količini padavin, bi kmetijska stroka morala:
–    iskati spremembe v kolobarju (crop rotation) v smeri čim boljšega izkoriščanja razpoložljive količine vode;
–    prilagajati termine setve v skladu z novimi temperaturnimi pogoji in količinami padavin;
–    gojiti rastline, ki so bolje prilagojene novim klimatskim pogojem;
–    urejati zaščitne nasade in tako zmanjšati hitro odtekanje vode (padavin);
–    zaščititi tla pred erozijo (veter).

Naloga kmetijskih proizvajalcev, agrarni ekonomistov in državnih organov
je spodbuditi med potrošniki poseganje po hrani iz domače pridelave in 
na ta način zmanjšati vpliv transporta na okolje.

OBJAVIL/A ZVONE TREBIŽAN DIPL.ING.AGR.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook