Kmetijstvo objavil

Kmetijstvo in recesija

Gos­po­dar­ska re­ce­si­ja na­stopi, ko
ima­mo v do­lo­če­ni dr­ža­vi dve za­po­red­ni če­trt­let­ji zmanj­šane
eko­nom­ske ak­tiv­no­sti. Po­mem­ben del raz­vi­te­ga sve­ta bo v letu
2009, ver­jet­no pa tudi še v letu 2010 v taki ali dru­gač­ni ob­li­ki
gos­po­dar­ske kri­ze. Slo­ve­ni­ja naj bi se po zad­njih na­po­ve­dih
UMAR-ja re­ce­si­ji si­cer izog­ni­la, ven­dar bo zmanj­ša­nje ra­sti v
dru­gih gos­po­dars­tvih prak­tič­no iz­ni­či­lo do­se­da­njo
so­raz­mer­no pre­cejš­njo rast. Te­ža­va bo pred­vsem za iz­voz­ni­ke,
ki bodo de­lež­ni zmanj­ša­ne­ga ob­se­ga na­ro­čil. Po­sle­dič­no se
bodo učin­ki pre­ne­sli na ce­lot­no gos­po­dars­tvo

Splo­šne neu­god­ne gos­po­dar­ske
raz­me­re bodo se­ve­da vpli­va­le na sve­tov­no, evrop­sko in
slo­ven­sko kme­tijs­tvo ter ži­vil­skopre­de­lo­val­no in­du­stri­jo.
Kaj lah­ko pri­ča­ku­je­mo? Se nam po izred­nem dvi­gu cen hra­ne leta
2007 obe­ta ob­dob­je zelo niz­kih cen? O teh vpra­šanjih na po­bu­do
na­roč­ni­ka na krat­ko raz­prav­ljamo v tem pris­pev­ku. Vsa­ka pre­so­ja pri­hod­njih gi­banj cen kme­tij­skih in ži­vil­skih
proi­zvo­dov in po­lo­ža­ja na trgu je ne­za­nes­lji­va. Pou­da­ri­ti
ve­lja, da je v tako spre­me­nje­nih eko­nom­skih raz­me­rah vsako
na­po­vedova­nje pri­hod­njih raz­mer iz­jem­no tve­ga­no in
neh­va­lež­no. Kako te­žav­no je na­po­ve­do­va­nje, pri­ča­jo
ne­ka­te­ra dejs­tva. Leta 2006 prak­tič­no nobe­na med­na­rod­na
or­ga­ni­za­ci­ja ali emi­nent­ni po­sa­mez­ni­ki niso na­po­ve­do­va­li
take dra­ma­tič­ne ra­sti cene kme­tij­skih su­ro­vin. Prav tako pa so
tudi res red­ki ma­kroe­ko­no­mi­sti na­po­ve­do­va­li zlom
fi­nanč­ne­ga si­ste­ma v ZDA in po­sle­dič­no, še red­kej­ši,
da­naš­njo gos­po­dar­sko re­ce­si­jo. Jasne na­po­ve­di o ob­se­gu in
dol­ži­ni se­da­nje gospo­dar­ske re­ce­si­je pa ni mo­go­če podati.
Prav tako tre­nut­no tudi še ne raz­po­la­ga­mo z no­be­ni­mi javno
do­stop­ni­mi štu­di­ja­mi o po­sle­di­cah re­ce­si­je na kme­tijs­tvo,
ki bi nam omo­go­čile za­nes­ljivej­šo raz­pra­vo.

Po­da­ne ocene so tako lah­ko zgolj
pre­mi­slek, ki te­me­lji na eko­nom­ski teo­ri­ji in iz­kuš­njah
zad­njih let. Vse­ka­kor pa je to tema, s ka­te­ro se ka­že v
pri­hod­nje stal­no in po­drob­ne­je uk­var­ja­ti. (Gra­di­vo je
na­sta­lo v ok­vi­ru stro­kov­no-ra­zi­sko­val­ne pod­po­re za
Mi­ni­strs­tvo za kme­tijs­tvo, goz­dars­tvo in pre­hra­no.)

Splo­šni pre­mi­slek in pre­so­ja pri­hod­njih raz­mer

Do­se­da­nje iz­kuš­nje iz li­te­ra­tu­re ka­že­jo, da je kme­tijs­tvo v
gos­po­dar­skih re­ce­si­jah so­raz­mer­no malo pri­za­de­to. Iz­je­ma
je bila ve­li­ka gos­po­dar­ska kri­za iz tri­de­se­tih let prejš­nje­ga
sto­let­ja, ko je bilo kme­tijs­tvo tudi za­ra­di za­pi­ra­nja tr­gov
ta­krat raz­vi­te­ga sve­ta de­lež­no izra­zi­tih pad­cev cen in
znat­ne­ga zni­ža­nja po­nud­be. Vse kri­ze po letu 1970, ki pa so bile
manj­še­ga ob­se­ga, kot je ta pred nami, so kme­tijstvu pov­zro­či­le
te­ža­ve, ven­dar so bile te te­ža­ve manj­še kot pri ve­či­ni dru­gih
gos­po­dar­skih de­jav­no­sti. Pra­vi­lo­ma je v za­čet­ku
re­ce­sij­ske­ga ob­dob­ja kme­tijs­tvo utrpelo do­lo­čen pa­dec cen,
ven­dar si je nato so­raz­mer­no hi­tro opo­mo­glo. Kme­tijs­tvo je bilo
ve­či­no­ma tudi pa­noga, ki že za ča­sa kri­ze začne prva oživ­lja­ti
in je de­ležna tudi hi­tro ra­sto­čih cen.

Po­sku­šaj­mo kon­strui­ra­ti raz­me­re v
kri­zi v do­lo­če­nem teo­re­tič­nem ok­vir­ju. Na stra­ni
pov­pra­še­va­nja lah­ko ra­ču­na­mo, da se tako bo­ga­ti kot rev­ni
mo­ra­jo pre­hra­nje­va­ti, ce­nov­na in do­hod­kov­na od­ziv­nost
so­dob­nega raz­vi­tega sveta je so­raz­mer­no niz­ka. Po­ve­ča­nje
ne­za­po­sle­no­sti in po­sle­dič­no pa­dec kup­ne mo­či se odra­žata v
manj­ših na­ku­pih pred­vsem draž­jih in bolj luk­suz­nih pre­hran­skih
proi­zvo­dov, kup­ci tudi bolj iz­bi­ra­jo in gle­da­jo na ceno,
po­ve­ču­je­jo se na­ku­pi v di­skont­nih tr­go­vi­nah in tako se
zao­struje kon­ku­ren­ca. Pov­pra­še­va­nje tako si­cer pade, ku­pec
po­sta­ne ob­čut­ljivej­ši, ven­dar te spre­mem­be zda­leč niso
pri­mer­ljive z ne­ka­te­ri­mi dru­gi­mi trgi (npr. ne­pre­mič­ni­ne,
av­to­mo­bi­li), pov­pra­še­va­nje po su­ro­vi­nah in hra­ni pa be­le­ži
ne­ga­tiv­no rast, ven­dar le manj­še spre­mem­be.

Tudi na po­nudbo re­ce­si­ja lah­ko
ne­ga­tiv­no vpli­va. Pri­ča­ku­je­mo lah­ko manj­ša vla­ga­nja v
kme­tijs­tvo, več sa­moo­skrb­ne­ga kme­to­va­nja, več si­ve­ga trga, in
s tem tudi do­lo­čen pa­dec po­nud­be kme­tij­skih su­ro­vin. Ven­dar
to zni­ža­nje po­nud­be de­lu­je sta­bi­li­zi­ra­jo­če na ce­nov­ne
rav­ni. Zni­ža­nje po­nud­be na­mreč lah­ko de­lo­ma izrav­na­va
pri­manj­kljaj na stra­ni pov­pra­še­vanja, s či­mer ohra­ni cene na
do­lo­če­ni rav­ni.

Raz­me­re na po­sa­mez­nih tr­gih so
pre­sli­kave raz­merij na sve­tov­nih tr­gih. O tem, ko­li­ko in če
sploh bodo cene kme­tij­skih su­ro­vin padle, je pred­vsem od­vi­sno od
sta­nja za­log v sve­tov­ni tr­go­vi­ni s kme­tij­ski­mi su­ro­vi­na­mi.
Pra­vi­lom se v ča­su kri­ze za­lo­ge po­ve­ča­jo za­ra­di
zmanj­ša­ne­ga pov­pra­še­vanja in ohra­nje­ne do­lo­če­ne rav­ni
po­nud­be.

In kaj lah­ko pri­ča­ku­je­mo v danih
raz­me­rah na sve­tov­nem trgu s kme­tij­ski­mi su­ro­vi­na­mi? Za­lo­ge
se tokrat ver­jet­no ne bodo us­tva­ri­le so­raz­mer­no hi­tro.
Pov­pra­še­va­nje bo za­go­to­vo pad­lo, ven­dar pred­vsem azij­ski trgi
niso to­li­ko pod­vr­že­ni re­ce­si­ji (samo rast se us­tav­lja) in
pri­ča­ko­va­ti je, da bo pov­pra­še­va­nje ohra­nje­no na so­raz­mer­no
vi­so­ki rav­ni. K temu bo pris­pe­va­la ver­jet­no tudi ohra­njena, če
že ne po­ve­čana proi­zvodnja bio­go­riv.

Za­ra­di ne­pred­vi­dlji­ve­ga vpli­va
vre­men­skih raz­mer je ob­seg po­nud­be tež­ko na­po­ve­da­ti, ven­dar
ni za pri­ča­ko­va­ti, da bi se trend po­ve­ča­nja na­ložb in
teh­no­loš­ke­ga na­pred­ka v kme­tijs­tvo iz leta 2008 na­da­lje­val v
ča­su re­ce­si­je tudi na­prej. Nas­prot­no, po­manj­ka­nje fi­nanč­nih
sred­stev bo zmanj­ša­lo rabo proi­zvod­nih vlož­kov, in s tem
ne­ga­tiv­no vpli­va­lo na pri­de­la­vo.

Sku­paj lah­ko to­rej pri­ča­ku­je­mo,
da bodo to­krat sve­tov­ne za­lo­ge kme­tij­skih su­ro­vin os­ta­le na
so­raz­mer­no niz­ki rav­ni in to­rej cene su­ro­vin ne bodo zgr­me­le
pro­ti dnu, to je pod rav­ni­jo let 2005–2006. Taka sme­la oce­na je
mo­go­ča pod po­go­jem, da re­ce­si­ja ne bo za­res dol­go­traj­na, in
da ne bo moč­no za­je­la tudi ra­sto­čih gos­po­dar­stev Azi­je.

Po proi­zvo­dih lah­ko na sve­tov­ni
rav­ni pri­ča­ku­je­mo ne­ko­li­ko zao­stre­ne raz­me­re pri ži­tih in
mleč­nih iz­del­kih. Do­ber in­di­ka­tor vpli­va re­ce­sije pa bodo
ver­jet­no cene mesa. Ko bodo cene ži­vi­ne in mesa spet za­če­le
ra­sti, bo to znak, da se raz­me­re po­ča­si umir­ja­jo.

Raz­me­re na evrop­skem in slo­ven­skem trgu

Na evrop­skem, in s tem tudi slo­ven­skem trgu kme­tij­skih su­ro­vin z
re­ce­si­jo ne pri­ča­ku­je­mo dra­ma­tičnih raz­mer. To je si­cer zelo
tve­ga­na oce­na. Tre­nut­no se cene po­stop­no vra­ča­jo pro­ti ravni
pred ce­nov­nim šo­kom. Vpra­ša­nje je, ali bodo pad­le pod niz­ko
ra­ven iz let 2005 in 2006. Na­gi­ba­mo se k oce­ni, da je to sko­raj
ne­mo­go­če, saj bi se nato od­zva­la proi­zvod­nja in z zmanj­šanjem
do­dat­no pris­pe­va­la k sta­bi­li­zi­ra­nju cen. Na­tanč­ne
na­po­ve­di prak­tič­no ni mo­go­če dati, naj­bolj­ša bi mor­da bila, da
bodo cene kme­tij­skih su­ro­vin v naj­niž­jih toč­kah re­ce­si­je
os­ta­le na zgo­do­vin­sko naj­niž­jih rav­ni iz let 2000–2005.
Vse­ka­kor tudi ce­nov­ne­ga kao­sa in kriz ne mo­re­mo v ce­lo­ti
iz­lo­či­ti iz mož­nih al­ter­na­tiv.

Do­ho­dek evrop­ske­ga in slo­ven­ske­ga
kme­tijs­tva bo v re­ce­si­ji za­go­to­vo padel, ven­dar bo pre­cej
sta­bi­li­zi­ran z ukre­pi SKP. Ne­po­sred­na pla­či­la pr­ve­ga in
dru­ge­ga ste­bra bodo zmanj­še­va­la re­ce­sij­ska do­hod­kov­na
tve­ga­nja, in to vsaj pri ti­stih ak­tiv­no­stih, kjer plači­la
pred­stav­lja­jo po­mem­ben del do­hod­ka. Če se bodo umi­ri­li še
stroš­ki, to bo ve­lja­lo za­go­to­vo za krmo in go­ri­vo, ver­jet­no pa
tudi za gno­ji­la in zaš­čit­na sreds­tva, manj pa za pi­tov­ne
ži­va­li, bo sta­nje znosno, vsaj gle­da­no sko­zi pers­pek­ti­vo
pri­mer­jave z dru­gi­mi sek­tor­ji. Re­ce­si­jo bi zato slo­ven­sko
kme­tijs­tvo mo­ra­lo iz­ko­ri­sti­ti za na­dalj­njo rast in raz­voj,
pred­vsem pa pri­la­go­di­tev na nove eko­nom­ske in na­rav­ne
(pod­neb­ne) raz­me­re.

Po­sa­mez­ne kme­tij­ske de­jav­no­sti
bodo raz­lič­no de­lež­ne re­ce­sij­skih učin­kov. Po­sku­šaj­mo
po­da­ti neke prve zelo gro­be oce­ne.

Re­ce­si­ja lah­ko po­glo­bi
per­ma­nent­no kri­zo v pra­ši­če­re­ji, te­ža­ve lah­ko pri­ča­ku­je­mo
v pe­rut­ni­nars­tvu in de­lo­ma pri­re­ji mle­ka, ven­dar pri obeh
mor­da ne bo nič dra­ma­tič­ne­ga. Pri­re­ja go­ved bo ime­la mor­da
več­jo te­ža­vo s struk­tur­ni­mi raz­me­ra­mi kot s samo re­ce­si­jo.
Sta­lež go­ved v EU pada, kar bo ime­lo po­zi­ti­ven vpliv na ceno.

Pri­de­la­va žit bo os­ta­la v
eko­nom­skih ok­virih iz­pred let. Več te­žav bo v hor­ti­kul­tu­ri,
kjer bo pred­vsem vi­no­grad­niš­tvo po­dalj­še­va­lo in pad­lo v več­jo
ago­ni­jo. V kom­bi­na­ci­ji eko­nom­skih in struk­tur­nih te­žav se
obe­ta­jo pre­cejš­nje spre­mem­be, ki pa jih ka­že iz­ko­ri­sti­ti za
ce­lo­vi­to ob­no­vo (kar ve­lja za ve­či­no sek­tor­jev). Raz­voj
eko­loš­ke pri­de­la­ve bo ne­ko­li­ko za­stal.

Slo­ven­ska ži­vil­skopre­de­lo­val­na
in­du­stri­ja pri­ča­ku­je re­ce­si­jo v ne naj­bolj­šem sta­nju.
Zao­stro­va­nje po­lo­ža­ja v zad­njih le­tih na­sto­pa za­ra­di raz­mer
v tr­go­vi­ni in po­sle­dic pri­sto­pa k EU. To je pa­no­go na­re­di­lo
pre­cej ran­lji­vo. Pri­ča­ko­va­no zmanj­ša­nje kup­ne mo­či in
spre­mem­be na­kup­nih na­vad v sme­ri os­nov­nih ži­vil bodo imeli
po­sle­di­ce za ti­ste pa­no­ge in pred­vsem pod­jet­ja, ki so v
slab­šem lik­vid­nost­nem po­lo­ža­ju in iz­gub­lja­jo trge. Ve­či­na
pa­nog kot ce­lo­ta bo vzdr­ža­la pri­ti­ske, več­je pre­tre­se bo kot
pa­no­ga ver­jet­no do­živ­lja­lo pred­vsem vi­nars­tvo.

Rece­si­ja bo kri­tič­na v
in­di­vi­dual­nih pri­me­rih po­sa­mez­nih pod­je­tij. Zama­jala bo
pred­vsem vsa ti­sta pod­jet­ja, ne gle­de na pa­no­go, ki so preveč
za­dol­že­na za­ra­di sla­be­ga gos­po­dar­je­nja in na­ložb v
pre­te­klosti. Taka pod­jet­ja bodo tež­ko od­pla­če­va­la dol­go­ve,
za­ra­di kri­ze pa jim v ko­rist ne gre­do tudi raz­me­re v banč­nem
sek­tor­ju. Ime­na teh pod­jetij se že stal­no po­jav­lja­jo v
jav­no­sti (npr. MIP, d. d.), lah­ko pa pre­se­ne­ti tudi kak­šno novo.
Po­sebno te­ža­vo pred­stav­lja­ta oba ve­li­ka agroži­vil­ska
kom­pleksa, zdru­že­na v fi­nanč­nih ve­ri­gah Igor­ja Bav­čar­ja in
Boš­ka Šro­ta. Pred­vsem prvi je že kot re­zul­tat kri­ze pre­cej na­čel
proi­zvod­njo pre­de­la­nih proi­zvo­dov, konč­ne po­sle­di­ce nju­ne
fi­nanč­ne lo­te­ri­je za industri­jo so tež­je pred­vi­dljive,
ver­jet­no pa po­me­ni­jo na­daljnje zmanj­ša­nje proi­zvod­nje
pre­de­la­nih proi­zvo­dov in stag­na­ci­jo v in­du­stri­ji pi­jač.
Pri­ča­ko­va­ni uči­nek zao­stro­va­nja raz­mer v slo­ven­ski ži­vil­ski
in­du­stri­ji ne bo v ce­lo­ti brez po­sle­dic za kme­tijs­tvo.

Skle­nemo lah­ko, da je ne gle­de na
nekate­re zelo pe­si­mi­stič­ne sig­na­le še naj­bolj­ša oce­na ta, da v
splo­šnem spre­mem­be eko­nom­ske­ga po­lo­ža­ja v kme­tijs­tvu z
re­ce­si­jo ne bodo tako dra­ma­tič­ne, omo­go­ča­le pa bodo nuj­ne
pre­mi­ke v pri­la­ga­ja­nju proi­zvod­nih struk­tur. Re­ce­sijo, ki bo v
kme­tijs­tvu tudi po zaslu­gi znat­nih kme­tij­skih pod­por ver­jet­no
manj pri­sot­na, ka­že zato iz­ko­ri­sti­ti.

Kaj more in zmo­re sto­ri­ti slo­ven­ska kme­tij­ska po­li­ti­ka?

Slo­ven­ska kme­tij­ska po­li­ti­ka ima pri re­ce­si­ji pred­vsem
na­lo­go pod­pre­ti kme­tij­ska gos­po­dars­tva in ži­vil­ska pod­jet­ja
pri nji­ho­vem pre­ma­go­va­nju po­sle­dic kri­ze. No­sil­ci
od­lo­ča­nja kme­tij­ske po­li­ti­ke to lah­ko na­re­dijo pred­vsem na
tri na­čine, in si­cer:

a)  z za­go­tav­lja­njem ne­mo­te­ne in
učin­ko­vi­tej­še im­ple­men­ta­ci­je ne­po­sred­nih pla­čil pr­ve­ga in
dru­ge­ga ste­bra SKP; olaj­ša­ti je tre­ba pro­ce­du­re, zmanj­ša­ti
ča­sov­ne roke, zni­ža­ti ad­mi­ni­stra­tiv­ne ovi­re in za­go­to­vi­ti
fi­nanč­ne vire, ker ni ča­sa za spre­mem­be ukre­pov, se je tre­ba v
ce­lo­ti osre­do­to­či­ti na pra­vil­no in ce­lo­vi­to iz­ved­bo
ukre­pov;

b) z in­ten­ziv­no pod­po­ro
pre­struk­tu­ri­ra­nju in pri­la­go­di­tvijo kme­tijskih gos­po­dar­stev
in ce­lot­ne agroži­vil­ske ve­ri­ge zno­traj pro­gra­ma raz­vo­ja
po­de­že­lja; oja­ča­ti je tre­ba raz­pi­se za na­lož­be­ne pod­po­re in
jih v naj­več­ji meri pri­la­go­di­ti no­vim raz­me­ram in po­tre­bam;
ukre­pi naj bodo pred­vsem v pod­po­ro ti­stim, ki ima­jo mož­nost
dol­go­roč­nega pre­ži­vet­ja in raz­vo­ja, na­rav­na­ti jih je tre­ba
bolj cilj­no v po­ve­ča­nje kon­ku­renč­no­sti in bla­ži­tev so­cial­nih
ten­zij in manj pre­raz­de­li­tve­no v smi­slu po­mem­bne­ga dela
iz­ved­be do­se­da­njih ukre­pov (pri­me­ri, ki jih poz­na­mo pod ge­sli
»vsi do­bi­jo, ki iz­pol­ni­jo me­ri­la«, »po­čez na­lož­be v
me­ha­ni­za­ci­jo«, »ne­stra­teš­ka de­li­tev pod­por v ži­vils­tvu«);

c) s kre­pi­tvi­jo ukre­pov za po­moč
kme­tij­skim gos­po­dars­tvom v izra­zi­tih te­žavah v ok­vi­ru
dr­žav­nih po­mo­či, kar zah­te­va za­go­to­vi­tev do­dat­nih sred­stev
in sklad­no z me­ri­li de­fi­ni­ra­nje ukre­pov.

Kme­tij­ska po­li­ti­ka ima tudi
na­lo­go dajati jasne in­for­ma­cije o sta­nju in ukre­pih.
Za­go­to­vi­ti mora ena­kost sub­jek­tov za pri­do­bi­va­nje sred­stev
in pre­pre­či­ti zgolj po­žar­no in ne­si­stem­sko re­še­va­nje. Cilj je
pre­prost: ohra­ni­tev proi­zvod­nih vi­rov in dvig kon­ku­renč­no­sti
pa­nog, čemur pa je iz­jem­no tež­ko sle­di­ti pri na­čr­to­va­nju in
iz­ved­bi ukre­pov. Iz­ko­ri­sti­ti je tre­ba dane fi­nanč­ne ok­vire in
skrb­no pre­gle­da­ti mož­ne ok­vi­re evrop­skih in dr­žav­nih
po­mo­či. Kri­za je tudi pri­lož­nost, da se opu­sti do­lo­če­na
pre­raz­de­li­tve­na prak­sa in da se pred­vsem po­ve­ča učin­ko­vi­tost
jav­nih pro­ra­čun­skih trans­fer­jev v kme­tijs­tvu

Prof. dr. Emil Er­ja­vec, agrar­ni eko­no­mist, Bio­teh­niš­ka fa­kul­te­ta, Uni­ver­za v Ljub­lja­ni 

Vir: Kmečki glas

OBJAVIL/A KMETIJA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook