Kmetijstvo objavil

Kmetje z vse manjšim dobičkom, vse več hrane pa konča v smeteh

Medtem ko potrošniki močno občutijo vse višje cene hrane, raziskave kažejo, da na povprečnega Evropejca letno pride 179 kilogramov zavrženih živil. Pri tem dvig cen hrane prav nič ne pomaga kmetom, saj so vse večji tudi stroški kmetovanja. Poslanci so se na plenarnem zasedanju prejšnji teden posvetili tudi tem vprašanjem.

Cene, po katerih kmetje živilski industriji prodajajo svoje izdelke, so se v obdobju 2000-2010 zvišale za 25 odstotkov, kar bi lahko povečalo dobiček kmetom, a kaj, ko so se v istem obdobju stroški kmetovanja povečali za kar 40 odstotkov. Velika živilska podjetja in trgovske verige imajo takšno tržno moč, da lahko kmetom vsilijo nižje nakupne cene, medtem ko imajo kmetje kaj malo prostora za pogajanja o cenah goriva, semen in infrastrukture za namakanje polj in shranjevanje pridelka.

Po mnenju poslancev bi morala zato Evropska komisija spodbuditi kmete, da se kolektivno pogajajo o odkupnih cenah svojih pridelkov, saj bi tako povečali svojo pogajalsko moč. Od Komisije še zahtevajo oblikovanje ukrepov za lažja vlaganja v obnovljive vire energije na kmetijah.

Vsako leto se v prehrambeni verigi v EU izgubi 89 milijonov ton hrane, kar je skoraj 50 odstotkov evropske proizvodnje hrane oz. 179 kilogramov na Evropejca. Raziskave predvidevajo, da bi se lahko obseg zavržene hrane do leta 2020 povečal na 126 milijonov ton, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi.

Parlament ob tem zahteva ukrepe za osveščanje Evropejcev o teh problematiki, predvsem z uporabo oznak na živilih o roku uporabnosti, boljšimi postopki pakiranja hrane in bolj učinkovito distribucijo pomoči v hrani revnim.

Vir: http://www.europarl.europa.eu

R.L.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook