Kmetijstvo objavil

Kmetovo (ne) preživetje

Med tistimi, ki med gospodarsko krizo še kako nergajo, so tudi kmetje,
ki jim je nerganje nekako ostalo v podzavesti že od preteklosti, ko o
gospodarski krizi ni bilo ne duha ne sluha

Pri njih je vsako leto kaj novega. Težave v prašičereji, govedoreji, pa
tudi v poljedelstvu. Cena mleka in mesa ni bila nikoli po željah kmeta,
usodo so mu krojile tudi cene žita in koruze. Le ob pridelavi sladkorne
pese je bila cena zadovoljiva, kljub temu da tega nikoli niso priznali.
Dobro desetletje že poslušamo o težavah kmetov, ki pa so s svojo
vztrajnostjo, marljivostjo in delovnimi navadami še vedno uspešno
zvozili leto. Verjetno bodo prebrodili tudi gospodarsko krizo.

Za težave kmetov je treba poiskati vzroke. Državna politika ima največji
vpliv na razmere v kmetijstvu, od našega vstopa v Evropsko unijo (EU)
pa se čuti tudi vpliv Evrope. Ta je sedaj kriva, da propada mlekarska
industrija. Ni dolgo, bilo je pred letom 2004, ko so strokovnjaki
opozarjali, da bo imel prav kmet največ težav ob vstopu v EU, pa vodilni
slovenski kmetijski politiki niso ničesar ukrenili. Ukrepi našemu kmetu
niso bili pogodu, pa smo jih od “velike Evrope” vseeno prevzeli, samo
da smo se ji lahko pridružili.

Ta čas se največja kriza kaže v govedoreji oziroma pri kravah
mlekaricah. Govori se celo, da kmetje, ki imajo v hlevu do deset krav,
ne bodo preživeli. Morda s kravami mlekaricami ne, zato pa s kakšno
drugo dejavnostjo. Še vedno so kmetje delali tisto, kar jim je prinašalo
denar. Tudi tokrat bo obveljala “kmečka” pamet.

Ob tarnanju kmetov se pojavlja vprašanje, ali ni dobršen del slovenskih
kmetov enostavno zaspal. Pšenica, koruza pa malo sladkorne pese, in že
se konča zgodba na polju. Svinja, krava in bik, pa je že konec popisa
živali v hlevu pri slovenskem kmetu. A ne bi bilo morda bolje, če bi se
lotili česa novega, vsaj za naše razmere? Morda je prihodnost v
vrtnarstvu, pridelavi eksotičnega sadja. Prav tako bi veljalo razmisliti
o reji drugih živalih, katerih meso je na trgu vedno bolj iskano. Da o
turizmu na kmetijah kot veliki priložnosti ne razpravljamo.

Vendar je za vsako novo kmetijsko panogo ali dejavnost treba imeti
denar, kmetje pa so sedaj povsem iztrošeni. V preteklosti si je namreč
vsak moral kupiti svoj traktor, kombajn in številno drugo mehanizacijo,
večina je najela kredit in izrabila tudi druge ugodnosti, ki so se
ponujale za nakup kmetijske mehanizacije. Zdaj ko so časi za vse slabi,
pa je treba vozni park odplačevati in plačevati tudi drago vzdrževanje.
Verjetno roji po glavah kmetov ideja, da bi bilo v preteklosti veliko
boljše stopiti skupaj in deliti mehanizacijo z dvema ali tremi kmeti –
sosedi. A poti nazaj ni več. In zaradi tega bo morda v času, ko
gospodarska kriza reže vsakdanji kruh, brez mesečnega zaslužka ostal
tudi kakšen kmet.

Avtor: Ivan Bučar

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook