Kmetijstvo objavil

Ko gre prav vse narobe

Zgodba o požrešnih ličinkah (ogrcih)
majskega hrošča, ki se dogaja na območju Črnega vrha se še kar
nadaljuje. In kot vse kaže tudi v bližnji prihodnosti ji ni videti ravno
uspešnega konca.

Prve uničujoče posledice ličink majskega hrošča so črnovrški kmetje
občutili že leta 2002. V tistem letu so se ličinke nadpovprečno
razmnožile in uničile polovico vsega travinja. V iskanju primernega
načina zatiranja škodljivih ogrcev na tem za Idrijo pomembnem
vodozbirnem in največjem živinorejskem območju se je pričela bitka s
časom. Ta pa je očitno bila na strani ogrcev saj so do leta 2005
žeuničili 760 hektarjev travniških površin.

Na pobudo strokovnjakov so v letu 2007 prvič zasejali biološko glivo
Beauverio brongniaritii. Med letoma 2007 in 2009 so biotsko zatiranje
uporabili na 1135 hektarjih prizadetih površin. Ta izbira se je izkazala
za uspešno, saj so populacijo ogrcev iz povprečnih 226 primerkov na
kvadratni meter znižali pod prag škodljivosti in sicer na 50 ličink na
kvadratni meter. Žal je bil uspeh le začasen.

Lahko rečemo, da je narava zopet »obrnila hrbet« kmetom. Letošnja suša
je skoraj povsem zatrla rast travinja poleg tega pa se je izkazala tudi
kot uničujoč dejavnik za zajedavsko glivo saj je izničila njeno
učinkovitost.
Stanje je zaskrbljujoče, opozarja kmetijska svetovalka Anka Poženel, ki
že več kot desetletje kmetom pomaga v boju s tem škodljivcem. Zatiranje z
glivo bi morali ponoviti takoj, ko je število ogrcev lani preseglo 25
na kvadratni meter. Seveda takšni ukrepi niso ravno poceni, tega se
zavedajo vsi. Uvoz glive za prvo zatiranje je ministrstvo stalo dobrega
pol milijona evrov oziroma 300 evrov na hektar.

»Praktično nimamo rešitev, gliva je prepočasna, ustreznih insekticidov
za uporabo v travni ruši ni registriranih, tukaj moramo biti tudi
pazljivi zaradi vodovarstvenega območja, praktično nam ostane samo
mehansko zatiranje,«še opozarja Anka Poženel s Kmetijsko gozdarskega
zavoda Nova gorica.
Upanje je bilo, da bodo imele lanske uničujoče poplave vsaj eno dobro
plat. Čeprav je bil Zadlog kar tri tedne pod vodo se število ogrcev ni
zmanjšalo.

»Zaradi suše in majskega hrošča sem letos na osmih hektarjih pokosil za
pičle štiri bale sena. Ker smo zaradi poplav lani predčasno porabili vso
krmo, paša pa niti sedaj ni mogoča, bom moral 25-glavo čredo zmanjšati.
To je seveda zelo narobe, saj sem, podobno kot večina zadloških kmetov,
zavezan k oddaji mleka za nanoški sir,« je povedal kmet Jože Rupnik.

Letos je nastopil še en problem. Zadloški kmetje ne pričakujejo pomoči
od ostalih kolegov, kot se je to zgodilo pred šestimi leti saj se dobro
zavedajo, da je suša, ki je zajela vso zahodno Slovenijo in Evropo
naredila ogromno škodo tudi njim.
Prizadeto področje si je ogledal tudi kmetijski minister mag. Dejan
Židan in obljubil, da bo ministrstvo, če bo stroka tako ocenila, ponovno
odobrilo sejanje glive.»Na vsak način bomo pomagali, saj vidim, da tu
še radi kmetujejo in tako naj ostane,« je dodal Minister Židan.

Vira:
Primorske novice, 2. junija 2011
http://radio.ognjisce.si/sl/119/slovenija/4426/

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook