Zanimivosti objavil

Ko piči čebela – 1. del

Kdo med nami še ni občutil pika čebele?
In kdo med nami se ni nato hudoval nad to malo živalco? Verjetno da
skoraj vsak, ki je ljubitelj narave ali pa je vsaj kot otrok brezskrbno
raziskoval širen svet na kakšnem travniku polnem takšnih ali drugačnih
cvetlic. Pik čebele je za povprečnega človeka boleč, v redkih primerih
lahko tudi usoden. In vendar se vsi niti ne zavedajo, da je prav vsak
pik človeka tudi poslednje dejanje čebele.

Čebelji strup pridelajo čebele delavke z delovanjem posebnih žlez. Želo
in strupni aparat imajo samo čebele delavke. Tudi matica ima želo, ki pa
je nekoliko modificirano od čebel delavk. Primerno oziroma prilagojeno
je le za boj z drugimi maticami ali za pokončanje ličink v matičnih
celicah. Prav nasprotno pa je pri trotih strupni aparat v celoti
odsoten.
Ob izlegu je strupni mehur popolnoma razvit, čebele delavke pa začnejo
proizvajati strup v prvih dneh življenja in dosežejo največjo moč na 15.
dan starosti. Medtem ko mlade čebele ne pičijo niti v primeru ko jih
zmotimo, so starejše čebele bolj agresivne in prav zaradi tega odgovorne
za obrambo panja.
Lahko bi rekli, da je celoten strupni aparat po strukturi zelo podoben
preobraženemu ovipozitorju – leglici, ki pa služi za obrambo in ne za
izleganje jajčec. Strupna vrečka (mešiček) vsebuje približno 0,3 mg
strupa. Količina strupa pa je pogojena s kakovostjo paše in letnim
časom.

Želo je edina čebelja obramba pred sovražniki

Čebela strup v sovražnika vbrizga s pomočjo žela, ki leži
znotraj sedmega zadkovega obročka. Želo nastane s preobrazbo 8. in 9.
zadkovega obročka in je sestavljeno iz dveh bodalc in žlebiča. Na koncu
žlebiča so trije pari malih stranskih zobcev. Bodalci pa sta opremljeni z
9 ali 10 nazaj ukrivljenimi kaveljčki. Ob robovih žlebiča potekata po
utorih dve tirnici kateri imata bodalci po celotni dolžini. Na ta način
se bodalci premikata samo naprej in nazaj.  Med bodalcema pa nastaja
strupni kanal.  Zgornji konec žlebiča se razširi v betičast nastavek, ta
pa je povezan s strupnim mehurjem in predstavlja rezervoar dolge ozke
strupne žleze.

Ko čebela piči, potisne zadek navzdol s tem pa tudi bodalci in žlebič v
podlago. Bodalci se s kaveljčki oprimeta robov tkiva,  istočasno pa se
iz žela iztiska strup.  Ko čebela vbode v mehko elastično epitelno tkivo
sesalcev, npr.  človeško kožo,  žela zaradi kavljev ne more več izvleči
iz podlage.  Ko se čebela poskuša  rešiti od vsiljivca, si skupaj z
želom iztrga iz telesa še želno mišičnino, zadnji del prebavne cevi z
blatnikom in zadnji živčni vozel, kateri oživčuje želo in celoten
strupni aparat. Delovanje strupnega aparata se nadaljuje tudi po
raztrganini.  Za preprečevanje dotoka strupa v tkivo je potrebo želo
takoj odstraniti. Na žalost pa večkrat iznajdljiva narava je v tem
primeru ostala povsem brez domiselnosti, kajti tako poškodovani čebeli
je namenila samo še smrt. In sicer ta nastopi v roku 48-72 ur. 

Povsem druga zgodba  je, ko čebela z želom vbada v trdo podlago.  Ker se
rana na trdem hitinskem oklepu žuželk ne krči, čebela po vbodu lahko
brez težav izvleče želo in pri tem ostane nepoškodovana.

Čebelji strup se za razliko od vseh ostalih čebeljih izdelkov ne
uporablja za življenje znotraj panja, ampak gre za obrambno orožje
čebelje družine pred plenilci in vsiljivci. V ti dve kategoriji sodijo
tudi čebele iz drugih panjev.  Najstarejše čebele znotraj družine
namenjajo svoje zadnje dni življenja obrambi panja, nadzorujejo vse
čebele, ki se vrnejo in napadejo vsiljivca.

Viri:
http://it.wikipedia.org/wiki/Apitossina
http://www.apicolturaonline.it/veleno1.htm
http://www.czs.si/cebele_pridelki_cebeljistrup.php  

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook