Zanimivosti objavil

Ko piči čebela – 2. del

Na Siciliji se prenaša iz roda v rod
pravljica v kateri izvemo zakaj je narava najprej tako bogato obdarila,
nato pa kruto kaznovala, za obstoj sveta najpomembnejšo žuželko –
čebelo. Sama razlaga naj bi segala daleč nazaj, na sam začetek, ko je
Bog ustvaril svet in vse živali.

Čebela je poleg kril od Stvarnika prejela še sladek nektar ali
sposobnost za njegovo proizvodnjo. Seveda pod pogojem, da na dan pridela
le eno samo kapljico medu, da ne bi ta povzročil težave človeku. Toda
stvari so šle drugače.
Človek, ki ga je sladkost medu prevzela, se le-tega naje do sitega.
Čebeli se človeško dejanje zameri zato ga piči. Nekomu pa to ni bilo
všeč in posvari čebelo rekoč: »Dal sem ti to sposobnost da pridelaš med,
to pa ti ne daje pravice, da nadleguješ ljudi.« Iz tega je sledila huda
kazen – vsakokrat ko bo čebela pičila bo v trenutku umrla. Kljub temu,
da je bila opozorjena, čebela dandanes še vedno piči in tudi vsakokrat
umre. 

Vendar danes si stvari razlagamo nekoliko drugače. Dejstvo, da čebela
piči ni iz golega maščevanja ampak ravno nasprotno. Čebela piči ker je
to njeno edino orožje, njena edina obramba, ki jo premore pred
sovražniki.
Pridobivanje in uporaba čebeljega strupaza lajšanje bolečin

Čebelji strup je brezbarvna tekočina ostrega, grenkega okusa z
aromatičnim vonjem po zrelih bananah. Pik čebele povzroči najprej ostro
bolečino, ki traja nekaj minut. Nato nastopi rdečina, oteklina s
segrevanjem tkiva za približno 48 ur. V terminalni fazi pa nastopi še
srbečica. Za neobčutljive ljudi so najbolj nevarni piki v usta, saj
otekanje grla ali jezika lahko povzroči obstrukcijo dihalnih poti in
nato zadušitev. Zato previdnost v primeru obiranja plodov neposredno z
dreves ni odvečna. Nevarni so tudi piki okrog oči ali neposreden pik v
oko. Po delovanju je čebelji strup najbolj podoben kačjemu, le s to
razliko, da ga čebela proizvede v zelo majhni količini. 

Danes je postopek pridobivanja čebeljega strupa drugačen kot v
preteklosti. To pomeni, da ni več potreben pik žive čebele. V posebnih
zbiralnikih nizkonapetostni električni impulzi dražijo čebele, te nato
izvlečejo želo in inicjirajo strup. Uporablja se poseben okvir
priključen na električno napravo, prekrito s tkanino iz najlona pod njo
pa steklena plošča. Čebele se pri tem ne poškodujejo. Ko se strup na
stekleni plošči posuši, se postrga in hrani v obliki kristalov.
Čebelje pike so za zdravljenje uporabljali že tisočletja pred nami stari
Egipčani, Kitajci in Grki. V moderni dobi je ta terapija doživela
razmah šele po letu 1888. Najbolj razširjena je v Aziji, Južni Ameriki
in Vzhodni Evropi.

Terapijo s čebeljim strupom uporabljajo kot zdravilo za zdravljenje
artritisa, revmatizma, nevralgije zaradi antikoagulantnega in
protivnetnega delovanja, za znižanje krvnega tlaka kot tudi za
zmanjšanje količine holesterola v krvi. Čebelji strup se uporablja tudi
za zmanjšanje alergičnosti na pike insektov. Zdravljenje s čebeljim
strupom pa mora potekati pod strogim nadzorom zdravnika.

Strup v organizem lahko vnašamo na različne načine: s piki čebel, v
obliki mazil, injekcij, z vtiranjem krem in mazil, z inhalacijami,
oralnim uživanjem ali z akupunkturo.Velja, da je mazilo manj učinkovito
od pika žive čebele. Vnos strupa v človeško telo s pomočjo žive čebele
se imenuje apipunktura.

Pa še zanimivost predvsem za ženski del. Bee Venom Mask gospe Deborah
Mitchell, kozmetičarke slavnih lepotic naj bi bila naravna protiutež
botoksu za »brisanje« gub z obraza. Strup naj bi pridobivala pri
bioloških čebelarjih iz Nove Zelandije. Zanj pa odšteje 32.000,00€ na
unčo (28,34 g). Maska naj bi vsebovala 1% čebeljega strupa. Vsak obisk
pri gospe v »Hale Clinic« v Londonu naj bi stal debelih 200,00€. Oziroma
uporaba maske dvakrat na dan po 20 minut (66,00€ za stekleničko 50 ml)
naj bi z obličja ženske srednjih let izbrisala vsaj deset let.

Kakor koli že, narava je dejansko obdarila čebelo z veliko mero v zameno
pa ji čebela s svojo neutrudljivo marljivostjo do smrti to bogatost
vrača nazaj.

Vir:
http://www.cadelserafino.it/veleno_dapi.html
http://www.apicolturaonline.it/veleno1.htm
http://www.tantasalute.it/articolo/artrite-una-cura-nel-veleno-delle-api/17839/
http://www.corriere.it/esteri/10_luglio_28/camilla_lifting_fb19877e-9a2d-11df-8339-00144f02aabe.shtml
http://guide.supereva.it/antropologia/interventi/2008/12/perche-l%E2%80%99ape-punge-e-poi-muore

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook