Zanimivosti objavil

Kobilarna Lipica

Vsak Slovenec pozna Lipico in lipicance.
Pa morda ni prav ni odveč, če bi vedeli še kaj več kot le to, da tam
vzrejajo lepe bele konjiče. Prav s tem namenom vam želimo kobilarno
Lipica malo bolj podrobno predstaviti, saj sam je tako ustanova sama,
kot tudi plemenite živali lahko v velik ponos.

Poudariti je potrebno, da je ta
kobilarna pomembna na področju tako kulturno zgodovinske kot tudi
naravne dediščine, saj je to izvorna kobilarna ene najstarejših
kulturnih pasem konj – lipicancev, poleg tega pa je hkrati tudi
najstarejša kobilarna v Evropi, ki kontinuirano vzreja isto pasmo konj.
Pomemben je tudi njen razvojni potencial povezan z vrhunsko vzrejo
lipicancev v svetovnem merilu, ki hkrati zagotavlja tudi mednarodno
prepoznavanje naše dežele. 

Že leta 1996 je bila Kobilarna Lipica s
sprejetim Zakonom o Kobilarni Lipica razglašena za kulturni spomenik, ki
je izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Namestitev, oskrba, nega in
vzreja je v kobilarna zagotovljena v skladu z najvišjimi standardi
(tako etičnimi, etološkimi in tehnološkimi) in sicer ne zgolj zaradi
samega pomena ustanove, temveč predvsem zaradi lipicancev samih.

Vzreja plemenitih živali seveda poteka
na preizkušen način in sicer so plemenski žrebci nameščeni vsak v svojem
boksu, medtem ko so kobile v skupnem hlevu. Takoj po žrebitvi kobile
skupaj z žrebeti namestijo v bokse, da imajo zagotovljen mi, prav tako
pa tak način zagotavlja boljši zdravstveni nadzor mater in žrebet v
poporodnem času. Po 10 do 14 dneh se žrebeta skupaj s kobilami vrnejo v
skupinski hlev. Reja pa ni le hlevska, temveč je kombinirana s pašno,
kar pomeni da je celotna čreda v pašni sezoni preko dneva na paši, v
času zime pa živali izpuščajo v urejena tekališča. Za pasmo lipicanec
vodi Kobilarna Lipica tudi izvorno rodovniško knjigo, zagotavljajo pa
tudi identifikacijo lipicancev in vpis v nacionalni register kopitarjev.

Kobilarna Lipica zaradi zagotavljanja
vrhunske kvalitete delovanja na vseh področjih sodeluje tudi z drugimi
organizacijami na področju konjereje: Veterinarsko Fakulteto in oddelkom
za zootehniko Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, intenzivno pa
sodeluje tudi z Mednarodno lipicansko federacijo, ki združuje rejske
organizacije iz skoraj vseh držav, v katerih vzrejajo lipicance. Lipica
pa je tudi prisotna v Združenju evropskih državnih kobilarn ESSA.

Vsekakor pa pri vsem tem ne smemo
pozabiti na lipicance same, saj so temelj kobilarne Lipica. Gre za
slovensko avtohtono pasmo, ki se je v času od 1508 (leto ustanovitve
Kobilarne Lipica) izoblikovala v tej kobilarni. Pasma se je razvijala
skozi vsestransko preizkušanje v špansko dvorni jahalni šoli na Dunaju, v
zadnjem stoletju pa tudi v posameznih kobilarnah tradicionalnih rejskih
dežel (Slovaška, Romunija, Hrvaška, Italija in Madžarska). Pasma pa ni
razširjena le pri nas in številnih državah Evrope, temveč tudi v Afriki,
Ameriki in Avstraliji. Lipicanci so skladni in plemeniti elegantni
konji s srednjim okvirjem, v klasičnem tipu. Njihovi hodi so natančni in
pravilni in zato primerni za izvajanje klasičnih dresurnih elementov,
prav tako kot tudi za vse oblike aktivnosti pod sedlom in v vpregi.

S tem kratim prispevkov še zdaleč nismo
odkrili vseh posebnosti in zanimivosti Kobilarne Lipica in lipicancev,
zato vam predlagamo, da obiščete kobilarno in se tam prepričate o
izjemnosti te posebne pasme in vzreje.


Vir: http//www.lipica.org (21.04.2011)

Objavil/a NIna Pirc
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook