Kmetijstvo objavil

Komisija najavila predlog o odločanju držav glede pridelave gensko spremenjenih organizmov

Evropska komisija je začetek marca sporočila, da bo do poletja
pripravila predlog, ki bo državam članicam omogočal več svobode pri
odločanju o pridelavi gensko spremenjenih organizmov. Komisar za zdravje
in varstvo potrošnikov John Dalli je ob nedavnem dovoljenju gojenja GSO
v Evropski uniji, kar je sprožilo veliko polemik, dejal: »Pri
inovativnih tehnologijah bo glavno vodilo odgovorna inovativnost. Po
izčrpnem in natančnem pregledu petih zahtevkov za GSO sem zaključil, da
ni več dodatnih znanstvenih vprašanj, ki bi jih bilo treba raziskati.
Vsa znanstvena vprašanja, zlasti tista, povezana z varnostjo, so bila
celovito obravnavana. Nadaljnje odlašanje z odobritvijo bi bilo
neupravičeno. S sprejetjem teh sklepov Komisija na odgovoren način
izpolnjuje svojo nalogo. Ti sklepi temeljijo na številnih ugodnih ocenah
varnosti, ki jih je v zadnjih letih izvedla Evropska agencija za
varnost hrane (EFSA). Hkrati smo danes začeli razpravo o možnostih
združevanja evropskega sistema odobritev s svobodo odločanja držav
članic o pridelavi GSO.« V skladu s političnimi smernicami predsednika
Barrosa iz septembra 2009 je bila komisarju Dalliju zaupana naloga, da
do poletja pripravi predlog o združevanju evropskega sistema odobritev,
ki temelji na znanosti, s svobodo držav članic do odločanja o pridelavi
GSO na svojem ozemlju.

Kaj je genska tehnologija?
Molekula DNK je nosilka dedne informacije, sestavljena iz genov, in je v
osnovi iz enakih gradnikov pri živalih, rastlinah in bakterijah. Genska
tehnologija tako omogoča izolacijo genov ter nenaraven način njihovega
kombiniranja in prenašanja na kateri koli organizem, ne glede na vrsto.
Zato so Američani prenesli podganji gen za rast v DNK solate. S tem so
dobili solato, ki hitreje zraste, in dobiček se je povečal.

Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)?
Gensko spremenjen organizem je organizem, v katerega je z uporabo
sodobnih metod biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz drugega
organizma. GSO danes uporabljamo predvsem v prehrambeni in farmacevtski
industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu.

Katere rastline so običajno gensko spremenjene?
Največkrat so gensko spremenjene soja, koruza, bombaž, oljna repica,
krompir, paradižnik, korenje, jablane, slive, tobak, prašiči, ribe,
vinska trta, oljke, jagode … Gensko onesnaževanje je nekaj povsem
drugega kot kemično onesnaženje. Kemikalije se ne razmnožujejo same. Pri
genskem onesnaženju pa je ravno obratno, saj se DNA razmnožuje sama.


Varnost gensko spremenjenih organizmov v prehrani

Po nekaterih teorijah gensko spremenjena hrana povečuje tveganje za
razvoj raka, pripisujejo ji krivdo za povečano pojavnost alergijskih
bolezni in tudi slabljenje imunskega sistema. Gensko spremenjena hrana
je sestavni del naše prehrane. Ne glede na to, v kakšni meri ji
nasprotujemo in se je bojimo, tukaj je, bodisi kot osnovno živilo
bodisi kot sestavina hrane. Najbolj žalostno je dejstvo, da se ne
zavedamo njene prisotnosti. Po nekaterih ocenah kar približno 60
odstotkov izdelkov, ki jih prodajajo v trgovinah po vsem svetu, vsebuje
dele transgenskega porekla, in sicer brez védenja potrošnikov. V letu
2007 je bilo z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) posejanih 114
milijonov hektarov zemljišč na svetu, od tega 98 % v ZDA, Argentini in
Kanadi. V EU je bilo l. 2007 z gensko spremenjeno koruzo posejanih le
110.000 hektarjev, od tega polovica v Španiji. Gojenje tovrstne koruze
je dovoljeno tudi v Sloveniji. GSO povzročajo alergije, ki jih izzovejo
nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje in nikoli niso obstajale v
verigah prehranjevanja. Še hujši je nenehni porast imunosti na
antibiotike, pri čemer GS hrana igra veliko vlogo. Dr. Stanley Ewen je
objavil rezultate, da prehrana z GS hrano na poskusnih živalih povzroča
poškodbe na vitalnih organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in
možganih.

Označevanje
Po pravilih mora biti gensko spremenjena hrana označena. Vendar po
zakonu ni treba označevati vsebnost aditivov iz GS rastlin. Tako je npr.
sojin lecitin v čokoladi lahko narejen iz GS soje, pa tega ne vemo.
Prav tako lahko pecivo in omake izdelujejo iz GS soje. Pri juhah, omakah
in picah pogosto uporabljajo GS paradižnik. Margarina je lahko narejena
iz olja GS ogrščice … Nujno bi bilo treba uzakoniti bolj pregledno
označevanje hrane, da bi imeli potrošniki možnost razlikovati gensko
spremenjeno hrano od tiste navadne.


Zagovorniki te tehnologije pravijo: »Več ljudi, več hrane bo potrebno.«

Po podatkih ameriške Cie naj bi bilo julija 2008 na svetu 6.677.563.291
ljudi. Malo manj kot sedem milijard nas je. Po nekaterih napovedih naj
bi število ljudi do leta 2050 naraslo na 10 milijard. Ob današnjem
razmahu znanosti in vedno večji potrebi po hrani se je posledično razvil
inženiring, ki se ukvarja z genskim spreminjanjem rastlin in
pridelovanjem gensko spremenjene hrane. Z genskim inženiringom
znanstveniki raziskujejo, ustvarjajo “nove” rastline, ki so bolj odporne
na škodljivce, bolezni in sušo. Poleg tega razvijajo rastline, ki
dajejo več pridelka na rastlino. Zagovorniki gensko spremenjene hrane
vidijo rešitev problema lakote v svetu. Prednosti genskega inženiringa v
poljedelstvu naj bi se kazale v znatno manjši uporabi pesticidov, ki
onesnažujejo okolje, izboljšanih tehnikah shranjevanja hrane,
izboljšanju njene kakovosti in povečanju donosa na podnebno neustreznih
območjih. Tako bomo s pomočjo genskega inženiringa lahko čez nekaj let
ali desetletij pridelovali krompir tudi v Sahari in na Antarktiki.

Vir: europa.eu; vizita.si

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook