Kmetijstvo objavil

Komisija sprejela spremenjeni predlog programa za prehrano najbolj ogroženih oseb v Evropski uniji

Komisija sprejela spremenjeni predlog programa za prehrano najbolj
ogroženih oseb v Evropski uniji Evropska komisija je sprejela
spremenjeni predlog za izboljšanje sedanjega programa za razdeljevanje
hrane najbolj ogroženim osebam v Evropski uniji. Ta temelji na predlogu
iz leta 2008, ki je programu trajno omogočil nakupe na trgu kot dodatek
razpoložljivim intervencijskim zalogam. Države članice naj bi se
odločale, katera živila se bodo razdelila, načrti za razdeljevanje hrane
pa bodo pripravljeni za triletna obdobja. Hrana bi se še naprej
razdeljevala v sodelovanju z dobrodelnimi ustanovami in lokalnimi
socialnimi službami. Vsako leto je v programu udeleženih več kot 13
milijonov evropskih državljanov. Spremenjeni predlog zagotavlja stabilne
in ugodnejše ravni nacionalnega sofinanciranja ter določa letno
omejitev za prispevek EU, in sicer največ 500 milijonov EUR. Uvaja nekaj
drugih prilagoditev izvirnega predloga iz leta 2008 in ga usklajuje z
lizbonsko pogodbo. Čeprav je Evropski parlament podpiral predlog iz leta
2008, ga Svet ni sprejel.

„Program, namenjen najbolj ogroženim, predstavlja konkretno pomoč
nekaterim najbolj prikrajšanim posameznikom naše družbe. Ob upoštevanju
dejstva, da ima več milijonov Evropejcev težave z dostopom do hrane, je
ta predlog del prizadevanj v zvezi z našim ciljem v okviru SKP, ki tesno
povezuje potrošnike in proizvodnjo,“ je povedal Dacian Ciolo?, komisar
za kmetijstvo in razvoj podeželja. „Ne smemo pozabiti, da je namen SKP
delovati v korist vsem delom družbe, ne le kmetom.“

Program, ki je bil uveden leta 1987, je pomoči potrebnim prvotno
namenjal odvečne zaloge kmetijskih proizvodov („intervencijske zaloge“).
Sredi 90-ih let je bil program spremenjen in je omogočil, da se
intervencijske zaloge v določenih okoliščinah dopolnijo z nakupom na
trgu.

Z uvedbo sofinanciranja se bo izboljšalo načrtovanje in upravljanje
sredstev in omogočilo, da bodo države članice prevzele večjo odgovornost
za program. Za lažjo udeležbo držav članic spremenjeni predlog določa
ugodnejše deleže nacionalnega sofinanciranja (25 % in 10 % za kohezijske
države članice, 50 % in 25 % po uvajalnem obdobju iz prejšnjega
predloga). Za nadaljnje povečanje učinkovitosti in zagotovitev
neprekinjenosti bi pripravili triletni načrt programa za razdeljevanje.

Proizvodi ne bi bili več omejeni na tiste, na katere se nanaša
intervencija. Sadje, zelenjava in jedilno olje bodo na primer prvič
zajeti v programu. Hrano bi izbirali nacionalni organi na podlagi
prehranskih kriterijev in jo razdeljevali v sodelovanju s partnerji
civilne družbe, kot to poteka že zdaj.

Hrana bi se dobavljala iz intervencijskih zalog ali s trga, pri čemer bi
imele prednost intervencijske zaloge, če bodo te na voljo. Kot je
predlagal Evropski parlament, spremenjeni predlog dopušča možnost, da
države članice dajo prednost živilskim proizvodom s poreklom iz EU.
Razdeljevanje mora biti brezplačno ali po ceni, ki ne bo višja od
upravičenih stroškov, ki jih ima določena organizacija pri razdeljevanju
hrane.

Države članice se lahko same odločijo, ali bodo sodelovale v programu
ali ne. Trenutno sodeluje 19 držav članic. Pomoč se navadno zagotavlja
zelo različnim ljudem, ki živijo v revščini, vključno z družinami v
težavah, starejšim ljudem z nezadostnimi sredstvi, brezdomcem,
invalidom, ogroženim otrokom, slabo plačanim delavcem, delavcem
migrantom in prosilcem za azil.

Države članice, ki želijo sodelovati v programu, bi za razdeljevanje
hrane izbrale primerne organizacije, ponavadi dobrodelne organizacije
ali lokalne socialne službe. V nasprotju s preteklostjo, ko je
načrtovanje potekalo na letni osnovi, bi svoje potrebe opredelile za
triletno obdobje in v skladu s tem svoj zahtevek vložile neposredno pri
Komisiji. Komisija bi potem vsako leto za to namenila proračunska
sredstva, da bi se lahko upoštevale prilagoditve, če bi se stanje v
programskem obdobju spremenilo.

Čeprav je življenjski standard v EU v povprečju največji na svetu,
nekateri ljudje nimajo dovolj sredstev za ustrezno prehrano. Po oceni je
43 milijonov ljudi v EU na robu preživetja, kar pomeni, da si vsak
drugi dan ne morejo privoščiti piščančjega ali drugega mesa ali rib.

Vir:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/10/1141&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en

OBJAVIL/A MARTINA VODOPIVEC, DIPL.INŽ.AGR. IN HORT.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook