Kmetijstvo objavil

Komisija za kmetijske proizvode in živila podelila že tisoče poimenovanje

Tokrat je čast okrogle številke pripadla
živilu Piacentinu Ennese (ZOP), italijanskemu ovčjemu siru. Vse od leta
1992 se je v ta prestižni krog kakovostnih kmetijskih proizvodov in
živil registriralo pravnič zanemarljivo število proizvodov iz držav EU
kot tudi držav nečlanic. Zaradi širitve EU in vse večjega zanimanja tudi
držav nečlanic (med njimi so tudi Indija, Kitajska, Tajska in Vietnam)
se je število zahtevkov v zadnjih letih zelo povečalo.

Komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloşje povedal:
»Tisoče registrirano poimenovanje je za sheme kakovosti pomemben mejnik.
Sheme ponujajo še veliko možnosti, ki kakovostnim evropskim proizvodom
zagotavljajo vidnost, kmečkim tradicijam in podeželski dediščini pa
dajejo vrednost.«In dodal: »Sheme kakovosti EU so temelj svežnja
kakovosti Komisije, o katerem trenutno razpravljata Parlament in Svet. S
tem predlogom krepimo sheme ZOP–ZGO, zlasti pa povečujemo vlogo in
pristojnosti skupin ter dajemo nov zagon shemi ZTP.«
 

Nekaj malega o siru
Piacentinu Ennese ZOP (v sicilijanščini piacentinu ennisi) je
sir iz province Enna na Siciliji v Italiji.Sir je pripravljen iz
surovega polnomastnega ovčjega mleka (velikosti 6-14 kilogramov)
kateremu dodajožafran (pridelan ravno tako v provinci Enna) in črni
poper, ki poleg značilne obarvanosti rumeno-oranžne barve siru daje
poseben rahlo pekoč okus. Ovce, katerih mleko se uporablja za
proizvodnjo sira Piacentinu Ennese, se pasejo višavjih (400 – 800
nadmorske višine). Poleg paše pa se prehranjujejo še s posušenim senom,
slamo in pšeničnimi stebli.
Obstaja veliko zgodb o samem začetku tega sira. Legenda pravi, da se je
Rogerij II. kralj Sicilije normanskega rodu, okrog leta 1090 zaskrbljen
zaradi šibkega zdravja soproge Adelajde, ki jo je mučila huda depresija,
posvetoval z lokalnimi sirarji in jim svetoval naj pripravijo takšen
sir, ki bo imel terapevtske lastnosti.  Od tod tudi zamisel uporabe
žafrana (Crocus sativus), začimba, ki daje energijo je bila že v antiki
znana kot antidepresiv.

Bolj natančno proučevanje imena “Piacentinu Enna” pa vodi k misli, da
korenine nastanka sira segajo v čas še pred letom 859, ko so Arabci
zavzeli tisto območje in tedanjemu mestu spremenili ime iz »Henna v
»Castrum Hennae« (Castrogiovanni). Pravijo, da je pastir poln domišljije
nekega dne v mleko za pridelavo sira vrgel nekaj žafrana in ga tako
rumeno obarval. Prav mogoče je bil ta duhovitež po rodulahko
Sicilijanec, Grk ali Rimljan, ki je živel v Henni, ki slovi kot
najstarejša takoimenovana »gora volne«.

Vir:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/154&format=HTML&aged=0&language=IT&guiLanguage=en
http://www.terramadre.it/shop/prodotti/piacentinu-ennese.html

OBJAVIL/A MARTINA VODOPIVEC, DIPL.ING.AGR.IN HORT.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook