Kmetijstvo objavil

Kompost: značilnosti, priprava in raba

Bio vrtnarjenje upošteva tiste naravne
zakonitosti in potrebe rodovitne zemlje ter njenih živih bitij. Potrebe
rastlin upošteva pri kultiviranju vrtne zemlje tako, da skrbi za čim
boljšo humusno, rahlo in vlažno zemljo. Zemlja na takšne vrtu je zato
vedno pokrita z kompostiranimi deli rastlin. Tako tudi ljudje začnemo
sodelovati z naravo.

Narava, ki nas obkroža, ničesar ne zavrže. Listje, ki je odmrlo,
posušena trava, stebla in cvetovi, živalski odpadki ter mrtvi organizmi
se spreminjajo skozi čas ter sestavljajo rodovitni humus. Iz njega nato
zrastejo nove rastline, novo življenje, ki so hrana tako živalim, kakor
tudi nam, ljudem. Vsak od nas bi se moral čutiti odgovornega za
ohranitev zdravega okolja. Sodelovati z naravo, namesto brezglavo
zapravljati za kemične snovi ter druge pripomočke za vrtnarjenje. Kadar
se ljudje odločamo za bio vrtnarjenje, se odločamo sodelovati z naravo,
ki nam ponuja vse, kar potrebujemo. Hkrati pa na tak način, naravo
obnavljamo in jo ščitimo. Bio vrtnar sodeluje z naravo tako, da iz
organskih odpadkov prideluje kompost, z njim pa stalno izboljšuje
humusno plast rodovitne zemlje, kar predstavlja osnovo za pridelavo
zdrave prehrane, ki je v današnjem svetu tako popularna. Kompostni
prostor je zato zelo pomemben del bio vrta. Skozi vse leto nanj dovajamo
snovi z vrtam gospodinjstva in od drugod. In, kaj je tisto, kaj spada
na kompost? To so vsi vrtni in kuhinjski odpadki, med katere sodijo
ostanki jedi, pokvarjena hrana, jajčne lupine. Vrtni plevel ter kosi
izrezane vrtne trate sta tudi zelo pomembna dela kompostnega prostora.
Na kompostniku pa najdemo še hišni prah iz sesalnika, papir ter lepenko,
žaganje ter saje. Odlagamo lahko morske alge, ovenelo cvetje in pa šoto
ter listje. Če imamo doma kokoši, lahko na kompostnik odlagamo tudi
odpadno perje domačih živali. Vendar je pri vsem tem potrebno paziti, da
so količine normalne za naš kompostni prostor. Spoznati moramo, da na
kompostni prostor odlagamo vso leto in v kolikor ga bomo zapolnili v
prvem mesecu, v naslednjih ne bomo imeli prostora za odlaganje odpadnih
snovi. Zato velike količine odpadnega materiala, poskusimo porabiti za
kakšen drug, naravi koristen namen.

Čim bolj pestra je sestava kompostnega kupa, tem bolje so rastline
oskrbljene z vsemi potrebnim snovmi. Vse te raznolikosti pa izključujejo
enostransko in prekomerno gnojenje s kompostom. Nikoli pa ne smemo na
kompost odlagati  plastiko, steklo, kovinske predmete, porcelan ali
barve, strojno olje, ali pa kemične snovi vseh vrst. Nikoli tudi ne
kompostiramo bolnih rastlin  in zeljnatih stebel, saj bi s tem lahko
raznesli bolezni na druge rastline.

Najpomembnejša pri kompostu je torej priprava samega kompostnega
prostora. Pri izbiri le tega moramo poskrbeti, da je kompostni prostor
blizu. Primerna je tudi zavetna lega, v delni senci dreves. Toplota je
zelo pomembna pri razkrajanju snovi, zato je sonce zelo dobrodošlo.
Prostor naj bo dovolj velik za opravljanje vseh del, ki jih moramo
postoriti na kompostniku. Ogrodje kompostnika je lahko leseno, ali
takšno, kot ga kupimo v trgovini. V kolikor ga izdelujemo sami, bomo
bolj racionalni s prostorom in denarjem. Med deskami, ki tvorijo
kompostnik, mora biti dovod zraka, na vrhu kompostnika pa pokrov, ki bo
zadrževal dež in pretirano vročino. Kompostnik naj bo sestavljen iz treh
delov. V prvem delu je zbirališče raznovrstnih odpadkov. V drugi del
damo vejice in stebla rastlin ter kostno moko, v kolikor z njo
razpolagamo. Na koncu sledi tanka plast zemlje. Kompostnega kupa nikoli
ne tlačimo, saj potrebujejo organizmi za življenje in razkrajanje zrak.
Stlačen kompost gnije, iz njega nastane težka in lepljiva masa, ki smrdi
in ni uporabna.

Kompost mora biti vedno vlažen, zato ga po potrebi zalijemo, da njegovo
vrednost še povečamo. Ob koncu ga pokrijemo s pokrovom, pod katerim naj
bo nekaj prostora za kroženje zraka. Po nekaj dneh, ki sledijo, se začne
sredi kupa, ki smo ga ustvarili, razkrajanje. Delovanje bakterij
povzroči, da se temperatura v središču dvigne na skoraj 60 stopinj
Celzija. Kompost se nato polagoma ohlaja, bakterije iz prve faze
razkrajanja pa poginejo. Delo prevzamejo drugi organizmi. Najpomembnejši
delavci so deževniki, ki se v toploti in obilici hrane hitro
razmnožujejo ter ustvarjajo odličen humus. Zato se kompostni kup hitro
zmanjša. Čez zimo mora biti kompost dobro zaščiten pred mrazom. Zato ga
pokrijemo s slamo ali listjem.

Za hitrejše razkrajanje komposta pa lahko uporabimo zeliščni
spodbujevalec. To je preparat, ki ga dodajamo kompostnim odpadkom, da
pospešimo razkrajanje. Naredimo ga sami doma. Za njega pa potrebujemo
kamilice, regrat, rman, baldrijan, koprive, hrastovo lubje, čebelji med
in mlečni sladkor. Nato jih posušimo v pečici ali na soncu. Nato zmešamo
z vodo in vse to zalijemo v kompost, kamor smo predhodno s kolom
naredili luknje.

Kompost je izmed vsega najboljše sredstvo za gnojenje in si ga v
sodelovanju z naravo pridelamo sami, brez stroškov. Njegova kakovost je
tem boljša, boljše kot so sestavine. Ni pa potrebno, da bi bilo v njem
kaj živalskega gnoja. S kompostom ne potrebujemo nobenega drugega
gnojila. Z njim rastlinam ne škodimo, kakor bi jih, če bi uporabljali
zelo koncentrirana gnojila. Pridelki, ki zrastejo na dobri, s kompostom
preskrbljeni zemlji, so po svoji notranji vrednosti in okusu boljši od
pridelkov, ki so zrastli na kakršnikoli drugače pripravljeni zemlji.

Za boljše sodelovanje z naravo, za dobre pridelke iz domačega vrta in
skrbno spravljene domače biološke odpadke, si naredimo kompostnik. Tako
bomo v njega dali vse tisto, kar ne potrebujemo, iz njega pa dobili vse
tisto, kar potrebujejo naše rastline za bujno in zdravo rast. In vse to
se bo poznalo tudi na naših mizah in v naših telesih, ki bodo bolj
zdrava.

Avtor: Ivan Bučar

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook