Zanimivosti objavil

Konjereja v Sloveniji

Konj je še ne dolgo tega pomenil
nepogrešljivo delovno silo na kmetijah in v prometu, bil je ponos
gospodarja in velikokrat največji pomočnik. Sliši se morda malo
sentimentalno, pa vendar je res, da je bil včasih konj s človekom
resnično tesno povezan. Časi pa se spreminjajo in tehnika, ki se hitro
razvija, je konje izpregla iz nekdanjih vlog v gospodarstvu in
kmetijstvu, le v športu so še vedno zanimivi.

Naše kmetijstvo se je začelo hitro
razvijati v drugi polovici devetnajstega stoletja, hkrati pa so se
začele pojavljati težave v konjereji. V kmetijstvu so se začeli
pojavljati traktorji, v prevozništvu pa tovorna vozila in tako konji
niso bili več tako potrebni kot pred tem, s časom pa seveda vedno manj.
Rejci konjev so zaradi pomanjkanja zanimanja začeli rediti klavne konje
in jih izvažali v tujino, za prodajo konjskega mesa pa so začeli rediti
klavna žrebeta. S tem se je povečala reja hladnokrvnih konj, toplokrvni
tipi konj pa so začeli izginjati iz čred.

Nenadzorovana reja je sprožila številne
razprave, ki so poudarjale pomembno vlogo konjereje in nujnost
načrtovanja v tej dejavnosti, vendar posebnih odzivov na to ni bilo.
Leta 1959 je bila ukinjena rodovniška služba in žrebčarna, s tem pa tudi
strokovno delovanje v konjereji. Z nepremišljenim delom se je
poslabšala starostna sestava čred, saj so se prodajali večinoma mladi
konji, poleg tega pa je zaradi zmanjšanja števila konjerejskih ustanov
kvaliteta živali hitro padala.

Leta 1980 se je konjereja začela
postopoma bolj uveljavljati, saj se je izkazalo, da so konji vendarle
potrebni, s tem pa se je povečal poudarek na nadzorovani reji. V
Programu razvoja konjereje v Sloveniji do leta 1990 je bila načrtovana
sprememba v pasemski sestavi čred, ter zagotavljanje primerne podlage za
kvalitetno konjerejo v Sloveniji.

Zaradi potreb v kmetijstvu v hribovitih
območjih in potreb takratne vojske, se je takrat pričela nova reja konj
haflinške pasme. Ker pa je konj začel pridobivati na pomenu v športu in
rekreaciji, so rejci namenili pozornost tudi konjem, primernim za
športne panoge. Tako se je utrdila reja kasačev, povečalo se je število
lipicancev, ter konjev hanoveranske pasme.

Po letu 1990 je slovenska konjereja
zopet zašla v krizo zaradi prenove kmetijstva, prehajanja v tržno
gospodarstvo in sodelovanja v sodobnih evropskih tokovih. Da se
dejavnost še vedno nadaljuje, gre zasluga redkim strokovnim ustanovam in
zasebnim rejcem, vendar pa bi moralo biti več interesa za ohranjanje
avtohtonih pasem.

Vloga konj se torej spreminja, kar je
nekaj povsem normalnega, vendar pa se včasih pozabi, kje vse nam lahko
pomagajo. Naj gre za prodajo mesa, sodelovanje na turističnih
prireditvah, tekmovanjih ali pa za uporabno konj v terapevtske namene,
še vedno imajo lahko pomembno vlogo, čeprav jih ne potrebujemo več kot
prevozno sredstvo ali pa za delo na njivi.

Objavil/a Nina Pirc
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook