Zanimivosti objavil

Konji v policiji

Konji niso namenjeni le običajnemu
jahanju, dresuri, vlečenju voza ali kočije ali pa vzreji za meso, temveč
so te živali še danes primerne kot pomočniki v policiji in vojski. Pri
nas sicer v tej vlogi ne nastopajo številno, vendar so kljub temu skrbno
izbrani. Za soočanje z množicami in ohranjanje mirne krvi v hrupu pač
ni dober kar vsak konj.

Za delo v policiji mora biti konj
ubogljiv, saj trmast ali plašen konj, ki ne sledi ukazom, svojih nalog
ne more opravljati dobro. Poleg osebnostni lastnosti pa sta izjemnega
pomena pri izbiri konj za policijske namene tudi velikost in
vzdržljivost, da lahko opravljajo naloge cel dan.

V ZDA imajo posebne ranče, na katerih
vzgajajo konje za takšne namene, med stotimi živalmi pa za opravljanje
tako zahtevne naloge v povprečju izberejo le dva. Ko se primerne
kandidate izbere, pa se začne posebno šolanje. Konj se mora namreč dobro
počutiti obkrožen z množico ljudi in vozil, ter v hrupnih situacijah,
saj le tako lahko opravlja naloge učinkovito. Pomembno je predvsem, da
konj jahaču popolnoma zaupa, saj ga le tako uboga v vsaki situaciji. Po
navadi z enim konjem vedno dela isti jahač in tako se med delom splete
vez, ki je osnovni pogoj za uspešno delo.

Slovenska policija je začela konje kot
svoje pomočnike uporabljati leta 1920. Po prvi svetovni vojni je bilo iz
partizanski enot sestavljen močan konjeniški eskadron, vendar pa je
napredek tehnike njegovo vrednost izničil in tako ni bil več uporaben.
1974 je bilo leto, v katerem je bila ustanovljena Postaja konjeniške
policije Ljubljana, vendar so takrat imeli samo šest konj, primanjkovalo
pa je tudi opreme za kakovostno delo. Leta 1991 so se policijski
konjeniki pridružili policijski upravi Ljubljana, službene konje pa
imajo sedaj tudi v policijski upravi Maribor.

Skupaj je v slovenski policiji 20
službenih konj (od tega v Ljubljani 14 in v mariboru 6), največ pa jih
je slovenske toplokrvne pasme, njihova starost pa nekaj nad deset let.
Policiljski konji so na dolžnosti v povprečju pet let. Izbrani so samo
konji, ki v vihru merijo 170 ali več centimetrov, so toplokrvni in niso
bele barve. Zaradi neljubega dogodka, ko so na nekih demonstracijah
ljudje napadli belega policijskega lipicanca, ker naj bi bil bel konj
simbol za vodjo, so v policijskih vrstah zaželjeni konji drugih barv.

Da se ugotovi, ali je konj primeren za
policijsko delo, je potreben preizkus, ki vsebuje predogled in prvi
preiskus, veterinarski pregled, tridesetdnevni preizkus v policijski
enoti in končni preizkus. Skozi te postopke se opazuje vedenje v hlevu,
obnašanje med čiščenjem, uzdanjem in sedlanjem, odziv na zvoke, poke in
strele. Pomembno je tudi, kako se konj obnaša med prevozom, dovzetnost
za ljudi, ter kako je konj že izšolan. Veterinar konja temeljito
pregleda in napiše poročilo, potem pa se začne, če je konj preizkus
prestal, preizkusno obdobje in končni preizkus.
 
Seveda pa konj, ki opravlja svoje delo v policiji, tam ne more večno
ostati. Če zaradi zdravstvenih težav ni več sposoben svojih nalog
opravljati kvalitetno, ga prodajo, prav tako, če za naloge ni več
primeren, je prestar ali če se zmanjša sistemizacija konj. 

Vir: Birsa, Eva
2010 Usposabljanje in izbira primernega konja za delo v policiji.
Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška
fakulteta, oddelek za zootehniko.
 

Objavila: Nina Pirc

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook