Zanimivosti objavil

KONOPLJA- alternativa za pridelavo (2. del)

Gospodarsko sta pri rastlini pomembna predvsem njena primernost za
pridelovanje stebel in semen ter uporabnost pridelka. Povprečni
pridelek suhih stebel je 5 do 7 ton na hektar, kar znaša 1 do 3 tone
vlaken, z nekaterimi sortami se lahko doseže tudi do 20 ton pridelka,
kar znaša do 6 ton vlaken. Konopljo za stebla sejemo od začetka aprila
do sredine maja kot glavni posevek. Setev kot strniščni posevek je
neprimerna, saj zaradi krajše rastne dobe rastline ne dosežejo zadostne
višine. Sejemo s sejalnico za žita. Seje se 100 kg semen na hektar, na
medvrstno razdaljo 12,5 do 15 cm in razdaljo v vrsti 5 do 10 cm.
Primarna vlakna iz skorje so surovina za sukanec, vrvi in ribiške mreže,
tesnilne materiale, preja iz vlaken je primerna za različne izdelke kot
so vreče, oblačila, posteljnina, dekorativno blago, preproge, platna za
prtiče, prte, šotore ter jadrovino. Olesenelo jedro z lesnimi vlakni
je zaradi visoke vsebnosti celuloze (50 do 77 %) zelo primerno za
izdelavo papirja. En hektar konoplje lahko nadomesti okoli 4 hektare
gozda za proizvodnjo celuloze. Kljub temu, da so vlakna krajša od tistih
v skorji, so primerna za izdelavo umetne svile, biogoriv, celofana,
lepenke, časopisnega papirja in raznih industrijskih izdelkov v
kombinaciji z ostalimi vlakni iz skorje, kot so iverne plošče,
toplotnoizolacijski materiali, fasade ter izdelava plošč za montažne
hiše.


Stebla konoplje

Višina rastlin je od 0,5 do 5 m. Višina je pomembna pri pridelavi
stebel, saj imajo višja in ožja stebla večji delež primarnih vlaken, ki
so v gospodarstvu bolj pomembna. Poleg tega pa višina predstavlja
pomemben dejavnik pri žetvi konoplje. Lažje je kombajniranje nižjih
sort, saj se stebla visokih sort rada navijajo na vrteče strojne dele.
Prav zaradi tega je pri višjih sortah bolj priporočena košnja.


Vlakna konoplje

Primarna vlakna iz skorje lahko pridobimo na več načinov. Biološki način
ali godenje je najstarejši način. Stebla se moči v stoječi ali tekoči
vodi, lahko pa se jih godi tudi z rošenjem kar na polju. Pri kemijskem
načinu se stebla moči v razredčenem natrijevem ali kalijevem hidroksidu
in se jih večkrat spira z vodo. Vlakna se lahko pridobiva tudi mehansko z
neposrednim lupljenjem stebel brez namakanja, ultrazvokom ali z vodno
paro pod velikimi pritiski. Naravna barva vlaken je umazano bela ali
rumena, kovinsko siva do zelenkasto siva. Včasih so jih belili na soncu
in z naravnimi barvili, danes pa se uporablja vodikov ali natrijev
peroksid.


SEME IN NJEGOVA UPORABA

Pridelek semen pri 8 do 10 % vlažnosti je od 1 do 4 ton na hektar.
Kalivost semen se s časom hitro zmanjšuje, po treh letih je le še
polovična. V povprečju 100 g semen vsebuje 6 g vode, 31 g trigliceridov,
22 g beljakovin, 35 g ogljikovih hidratov, 5 g pepela in po 3 g topnih
in netopnih balastnih snovi. Seme konoplje ima veliko vsebnost
vitaminov. 100 g konopljinih semen lahko zadovolji večji del dnevnih
človekovih potreb po vitaminih.

Konopljo za seme sejemo od začetka aprila do sredine maja, možna je tudi
strniščna setev, vendar pa so pridelki precej nižji. Sejemo s sejalnico
za koruzo ali sladkorno peso, do 50 kg semen na hektar, z medvrstno
razdaljo 50 do 70 cm in razdaljo v vrsti 20 do 30 cm, stebla rastline so
tako debelejše in se razvejijo. Semena so primerna za prehrano
perutnine in sobnih ptic v semenskih mešanicah. Neoluščena semena so
dobra pražena kot prigrizek, oluščena pa so primerna za pripravo juh,
omak, prikuh in müslijev, lahko pa jih tudi kalimo. Moko dandanes
uporabljajo v mešanicah s pšenično moko za peko. Iz semen pridobljeno
jedilno olje ima visoko hranljivo vrednost. Po stiskanju ostanejo oljne
pogače, iz katerih se lahko izloči beljakovine za tofu, sladoled in
margarino, lahko pa jih tudi zmeljemo in uporabimo v kruhu, poticah in
enolončnicah. Oljne pogače lahko uporabimo tudi za krmo živine in
drobnice. Iz nepraženih semen konoplje s hladnim stiskanjem dobimo do
35 % olja. Olje je zeleno do rjavo rumene barve, sveto ali temno,
odvisno od zrelosti semen in sorte.

Konopljino olje ima blagodejne učinke na človeka. Ima idealno razmerje
med linolno in alfa-linolensko kislino 3:1. To razmerje omogoča
nastajanje kratkoživih hormonov, ki pospešujejo obnovo celic in krepijo
imunski sistem. Olje je bogato z vitamini, predvsem z vitaminom E, ki
preprečuje bolezni srca in ožilja. Maščobno-kislinska sestava
konopljinega olja je v primerjavi z ostalimi olji, ki jih danes
uporabljamo v gospodinjstvu, najprimernejša za človeka. V prehrani se
olje uporablja v industriji konzerviranja rib, za uživanje in za
izdelavo margarin. Lahko je tudi podlaga za izdelavo lakov, firneža,
barv, pralnih praškov in mila, včasih pa so ga uporabljali za svetenje s
petrolejkami. Primerno je tudi za proizvodnjo biogoriva, a je to zaradi
njegove prehranske vrednosti nesmiselno Eterična olja pri konoplji se
nahajajo v vršičkih ženskih rastlin. Uporabljajo se kot dodatek k pivu
in drugim brezalkoholnim napitkom, uporabljajo pa se tudi v kozmetiki za
kreme in dišave in v farmacevtski industriji.


VSEBNOST KANABINOIDOV

Vsa rastlina konoplje je pokrita z žlezami, ki izločajo smolo, ki
vsebuje kanabinoide. Ti konopljo ščitijo pred škodljivo UV svetlobo,
sušo, škodljivci in boleznimi. Vsebnost THC je namreč glavni omejitveni
dejavnik pri izbiri sort za pridelavo konoplje.

Z zakonom je določeno, da ta ne sme preseči 0,2 % v suhi snovi. Tako je
dovoljena le setev tistih sort, ki niso presegle te vrednosti v našem
pridelovalnem okolju. Težavam pri pridelavi konoplje zaradi vsebnosti
THC bi se lahko ognili z vzgojo sort z nižjo vsebnostjo THC v
kateremkoli okolju ali z omilitvijo prepovedi in omejitev pridelovanja.

Irena Črček uni.dipl.ing agronomije
Informacije o virih so dostopni pri avtorju

1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook