Zanimivosti objavil

Kopriva in zeliščarstvo

Koprive so ene od bolj uporabnih samoniklih rastlin, ki rastejo po celem svetu in tako tudi pri nas.
Rastejo od nižin do alpskega pasu po poteh, v bližini naselij, po
vrtovih, v živih mejah, ob ograjah, na robovih jarkov, na odlagališčih
odpadkov, po senčnih gozdnih obronkih, po skalovju in starem zidovju. Iz
tega izhaja ena od njenih številnih lastnosti, to pa je, da je izrazito
nezahtevna rastlina, ki ji ustrezajo z dušikom bogata tla.

Poznani sta dve vrsti kopriv:
* Velika kopriva, ki v višino zraste tudi do 1,5m in ima tanko, dolgo in
močno razraščeno koreniko, ki prezimi. Njeno steblo je štirioglato, po
listih in steblu so številni žgalni laski, ki vsebujejo pekočo snov, ki
nas že ob najmanjšem dotiku zapeče. Liste ima srčaste in podolgovate ter
grobo napiljene. Spada med vetrocvetke in ima neznaten cvet. Njen plod
je majhen orešek.
* Mala kopriva, ki je enoletnica in zraste v višino do 80cm. Zelo je
podobna svoji sorodnici veliki koprivi in ima majhne jajčaste liste.

Nabiralcu kopriv botaničnih razlik med
njima ni potrebno poznati, kajti obe vrsti in njune številne oblike
imajo iste lastnosti in učinkovine. Kopriva ima neprijeten okus in
svojevrsten vonj. Cveti od julija do avgusta, seme pa dozoreva jeseni.
Za vsestransko uporabo koprive nabiramo od pomladi do zgodnjega poletja.

V zeliščarske namene nabiramo cvetoče
ali ne cvetoče rastline. Rastline posušimo v senčnem in zračnem prostoru
in jih posušene na drobno razrežemo ali zdrobimo. Vsebujejo velike
količine mineralnih snovi, tako železa, magnezija, natrija, kalija,
fosforja, kalcija in kremenca. Poleg tega tudi encim sekretin,  čreslovo
kislino, škrob, galusovo kislino in vitamin A.

Med vsemi zdravilnimi rastlinami jo štejemo za najboljše čistilo za kri,
je pa tudi pomembno zdravilo za bolezni sečil, odvaja nakopičene
nezaželene snovi, spodbuja presnovo in krepi odpornost. V spomladanskem
času jo največkrat uživamo v obliki sveže stisnjenega soka ali solate in
s tem odpravimo pomladansko utrujenost, lahko pa si skuhamo tudi čaj.
Sveže iztisnjen sok zaužijemo takoj po stiskanju, za boljši okus ga
lahko nekoliko razredčimo z vodo. Za čaj pripravimo preliv iz 2 čajnih
žličk drobno narezanih kopriv, za eno skodelico vode ter ga pijemo
nesladkanega ali oslajenega z medom 2-3 skodelice na dan. Za solato
liste in poganjke zelo rahlo poparimo ali zgnetemo med dlanmi, da jim
odpravimo pekoč okus.

Koprive se uporabljajo tudi kot čaj za
zdravljenje kolik pri domačih živalih. Iz narezanih koprivinih korenin
in masti se pripravi maža za lepšo, bolj svežo in zdravo konjsko dlako.
Prav tako k senu primešane koprive spodbujajo krave k mlečnosti.

Ta precej nepriljubljena in zaničevana
rastlina je ena izmed najbolj blagodejnih zdravilnih rastlin, vendar jo
kljub temu mnogi med nami premalo cenimo.

Viri:  R. Willfort: Zdravilne rastline in njih uporaba
 A. Martinčič, F. Sušnik: Mala flora Slovenije

Objavil/a Nives Harmel

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook