Kosmulje, osvežujoče jagodičevje

Že samo ime nam pove veliko, saj so kosmulje majhno jagodičevje, ki je posuto s drobnimi, puhastimi dlačicami. Zorijo prav vtem času, a so v mestih kar precej neznane, pa tudi na podeželju niso več tako pogoste kot so bile včasih. Njena domovina je severna polobla, natančneje v Evropi in v vzhodni Aziji. Posamezne vrste kosmulj so se prilagodile tudi na drugačne podnebne razmere in na drugačna tla.

Ljudje jih ne marajo preveč saj nam obiranje teh kislo-sladkih osvežujočih sadežev otežujejo trni. A verjemite, da jih je vredno nabirati saj ves trud poplačajo v kompotih, v pecivih, marmeladah in v želeju. Kosmulje so izredno bogate s vitaminom C in B1, vsebujejo pa tudi veliko kalija, fosforja in železa.

Kosmulja spada med jagodičevje in zraste v trnat grm, lahko jo pa sami vzgojimo v drevesce z visokim ali pritlikavim deblom. Če se odločimo za takšno vzgojo bo seveda tudi obiranje veliko lažje. Rastlina je nekoliko podobna ribezu, vendar se od njega tudi precej razlikuje predvsem po tem, da rastejo sadeži ribeza v skupinah, sadeži kosmulje pa vsak posebej, na vejicah pa so trni, ki jih ribez prav tako nima. Nekateri zagotovo poznate hibrid, mešanec med črnim ribezom in kosmuljo, ki pa se imenuje josta. Vendar je sadež kosmulje precej bolj okusen kot plod joste. Kosmulja dobro uspeva v tleh, ki so lahka in peščena ter dovolj vlažna, najraje pa ima sončne in polsenčne lege. Drugače pa ima kosmulja podobne rastne in vzgojne zahteve kot jih ima ribez. Tako je tudi obrezovanje podobno kot pri ribezu, velja, da moramo najprej odrezati vse veje, ki so starejše od šestih let saj je na njih zelo slab pridelek. Redno skrbimo, da je notranjost grma vedno dovolj zračna in osvetljena, saj le tako onemogočimo nastanek bolezni. Stranski les režemo zelo na kratko, celo na dva popka saj imamo tako bolj kakovostne sadeže. V najpogostejših primerih kosmulje razmnožujemo s potaknjenci in z grebeničenjem.

Glede na barvo plodu poznamo rdeče, rumene, zelene in bele kosmulje, prav tako pa se med seboj razlikujejo tudi po barvi mesa. Prav tako razlikujemo kosmulje tudi po tem ali imajo plod gladek ali dlakav. Ločimo jih pa tudi po času zorenja, saj nekatere zorijo v začetku julija, tiste najbolj pozne pa šele avgusta.

Najbolj nam bodo teknile sveže kosmulje, shranjene v hladilniku pa nam bodo zdržale tudi nekaj dni, primerne pa so tudi za zamrzovanje. Preden jih uporabimo odstranimo peclje ter cvetne nastavke, sadežev pa ne smemo nikoli namakati v vodi ampak jih le na hitro oplaknemo.

Poleg tega, da vsebujejo veliko vitaminov so tudi zelo zdravilen sadež saj delujejo diuretično, pospešujejo prebavo nekoč pa so jih uporabljali pri slabokrvnosti in tudi pri slabih živcih. Zelo uporabne pa so tudi v kuhinji, poleg že omenjenega jih lahko pripravimo tudi v omaki iz kosmulj, ki se odlično poda k mesu.

Viri: http://www.rtvslo.si, http://www.kmeckiglas.com

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook