Zanimivosti objavil

Kraljica rek – vidra

Iz območja Alp prihaja spodbudna novica o
ponovni vrnitvi skorajda že ponekod izumrle živalske vrste, ki
predstavlja eno od petih vrst evropskih zveri, ki so iz večjega dela
srednje Evrope že izginile. Tako poročajo o vrnitvi vidre praktično iz
vseh držav na območju Alp. Raziskovalci ne vedo natančno, kaj je vzrok
za vračanje te živalske vrste, ki predstavlja enega izmed kazalcev
kakovosti vodnega habitata in domnevajo, da bi razlog lahko bil v
prepovedi onesnaževanja okolja s PCB in v lahko dostopni hrani v umetnih
jezerih.

Vidra, ki se nahaja na vrhu prehranjevalne verige, in v evropskem
naravnem prostoru nima naravnih sovražnikov, je v sedemdesetih in
osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi onesnaževanja okolja,
izsuševanja vodotokov, regulacije vodnih strug in intenzivnega
kmetijstva ter lova, na mnogih območjih izginila.

To skrivnostno, previdno in plaho žival so v preteklosti redno videvali
ribiči in lovci ob nižinskih rekah in potokih s plitvo strugo, ribnikih
in mokriščih. Ker je vidra aktivna predvsem v nočnem času so ostali
lahko opazovali samo znake njene prisotnosti, ki se vidijo predvsem kot
markacije v obliki iztrebkov in ostankov hrane na izpostavljenih mestih
(pod mostovi, na izpostavljenih skalah,..). Večino svojega življenja
preživi v vodi, na bregovih rek in stoječih voda, kjer si išče hrano, ki
jo v pretežni meri sestavljajo različne ribe in potočni raki, po
potrebi pa tudi žabe, krastače, ptiči, plazilci, vodne žuželke in
sladkovodne školjke.

Naraščajoča naravovarstvena osveščenost je poleg prepovedi uporabe
najbolj strupenih biocidov prinesla tudi zakonsko varovanje te živalske
vrste in njeno uvrstitev v kategorijo najbolj ranljivih vrst. Posredno
jo pri nas tako varuje Zakon o varstvu okolja in Zakon o vodah, bolj
podrobno pa Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih
vrstah v rdeči seznam, Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst in
Zakon o ohranjanju narave.

V Sloveniji predstavlja Goričko najbolj vitalen življenjski prostor za
to živalsko vrsto. Pojavlja se tudi na rekah, ki mejijo s Hrvaško
(Kolpa, Sotla), redkeje jo zasledimo na Soči, Idrijci in Vipavi.  Redno a
le maloštevilno jo videvajo na Ljubljanskem barju in v Grosupeljski
kotlini. Na Štajerskem je vidra ponekod razširjena ob Dravi, Pesnici,
Ščavnici in nekaterih stoječih vodah.
Samo upamo lahko, da ji njenega (in našega) življenjskega prostora nismo čezmerno ogrozili in da bo še dolgo med nami.

Vir: www.lutra.si, www.spiegel.de

Objavil/a Nives Harmel
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook