Kraški teran – vinska posebnost Slovenije

Kras je s 650 hektarji najmanjši slovenski vinorodni okoliš. V večini vinogradov se goji sorta refošk iz katere se prideluje vino teran. Prvi zapisi o pridelovanju vina na Krasu in v Istri segajo v rimske čase, v 1. st. n. št. Valvazor pravi, da sta v 16. stoletju vini »vipavec« in »teran« popolnoma obvladovala ljubljanski vinski trg. Teran naj bi bil tako zaželen, da je veljal celo za plačilno sredstvo. Leta 1910 je nadzornik na kmetijsko-kemičnem preizkusnem centru v Gorici Maksimilijan Ripper izdal knjižico Kraški teran, v kateri se je pridelave tega vina lotil zelo strokovno. 

Med vinske posebnosti v Sloveniji zagotovo sodi Kraški Teran. To vino pridobivajo iz sorte refošk na območju Krasa. Po poreklu je verjetno iz Istre (terrano d`Istria). V Sloveniji je sorta razširjena na Krasu in v koprskem okolišu. Teran pridelujejo tudi v Istri in Makedoniji. Na lastnosti tega posebnega vina ima velik vpliv kraška rdeča prst (terra rossa), ki je tudi posebnost med vinogradniškimi tlemi.

Vino teran PTP (Priznano tradicionalno poimenovanje) je rdeče, suho, mirno vino z zmerno vsebnostjo alkohola in okusom po gozdnih sadežih. Barva vina teran PTP je intenzivna, rubinasto rdeča, lahko z vijoličnimi odtenki. Vino ima značilno višjo vsebnost mlečne in ostalih organskih kislin ter polifenolnih snovi. Vino teran PTP se prideluje le na območju podokoliša Kraške planote, znotraj vinorodnega okoliša Kras. Grozdje za vino teran PTP se prideluje le iz grozdja sorte refošk na absolutnih vinogradniških legah, ki so znotraj vinorodnega podokoliša. Območja  določa predpis, ki ureja seznam geografskih označb za vina. Grozdje za vino teran PTP se prideluje po načelih tehnoloških navodil za integrirano pridelavo grozdja. 

Za pridelavo grozdja za vino teran PTP morajo vinogradniki proizvodnjo podrediti določenim predpisom (Uradni list RS, št. 105/06):

  •  količina trsov pri gojitveni obliki kraški latnik ne sme biti večja od 2800 trsov na hektar,
  •  pri šparonski gojitveni obliki pa ne večja od 3500 trsov na hektar,
  •  pridelek grozdja za vino teran PTP ne sme preseči 9000 kg na hektar,
  •  v posameznem letu je pridelek grozdja lahko večji od 9000 kg na hektar, vendar največ za 20% (največ dvakrat v obdobju petih let),
  • minimalna vsebnost pričakovanega naravnega alkohola za vino teran PTP je 70 Oechslejevih stopinj ali 9,33 vol% naravnega alkohola, oziroma za posamezno leto tudi večja, če tako določi pooblaščena organizacija, ki spremlja dozorevanje grozdja,
  • v posameznem letu vremenske razmere za dozorevanje grozdja za vino teran PTP še posebej neugodne, lahko pooblaščena organizacija izjemoma, za točno določeno količino grozdja, dovoli trgatev grozdja za vino teran PTP, ki ob trgatvi dosega najmanj 67 Oechslejevih stopinj ali 8,87 vol% naravnega alkohola.
  • skupne kisline v moštu, izražene kot vinska kislina morajo biti med 10,0 g/liter in 18,0 g/liter mošta,
  •  grozdje za vino teran PTP mora biti ob trgatvi zdravo in nepoškodovano. Dovoljen delež poškodovanega grozdja znaša do 10%, izjemoma v posameznih letinah, ko so naravne razmere še posebej neugodne, pa največ do 20%,
  •  vino, ki ob trgatvi dosega najmanj 80°OE ali 10,85 vol% naravnega alkohola in je ob trgatvi pregledano kot grozdje za vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom v skladu s pravilnikom, ki ureja kontrolo kakovosti grozdja v času trgatve, se lahko označi kot izbrani teran PTP,
  • mošt za pridelavo vina teran PTP se lahko obogati za največ 2,0 vol% alkohola. Če je bil izveden postopek obogatitve, dejanski alkohol ne sme preseči 11 vol%,
  • izbrani teran PTP je pridelan izključno brez obogatitve.

Posebnost Kraškega terana je na prvi pogled njegova izrazita barva. Vonj je izjemno svež  z močno sadno aromo v kateri prevladujejo maline, ribez in borovnice. Teran navadno uporablja kot mlado vino. S starostjo izgublja svežino. Nekateri vinogradniki so z določenimi primerki dokazali, da teran lahko ohranja svoje lastnosti tudi v po dveh, treh ali celo več

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook