Kmetijstvo objavil

LAN – pozabljena poljščina

Lan je rastlinska vrsta, ki spada v
družino lanovk. Navadni lan je v svetu najbolj razširjena oblika
evrazijskega lanu, ki se goji za vlakna kot tud za olje.

Korenina

Koreninski sistem je vretenaste oblike, sestavlja ga glavna
korenina in številne stranske, močno prepletene korenine. Glavna
korenina je podolgovata in tanka, v globino seže od 60 do 100 cm. Na
splošno je lanena koreninska mreža slabo razvita, zato ne more izdatno
črpati hranil iz zemlje. Na razvitost in dolžino korenin imajo močan
vpliv tla, zlasti fizikalne lastnosti.

Steblo
Lan ima okroglo, tanko steblo, s premerom od 0,5 do 3 mm, zunanji del
stebla je gladek in povoščen. Steblo zraste od 70 do 130 cm visoko.
Voščeno steblo je obramba rastline pred prevelikim izhlapevanjem vode,
pozneje pa da vosek vlaknu potrebno čvrstost in sijaj. Debelina voskaste
prevleke se izraža v odtenku barve stebla in listov. Le-ti so zvečine
sivi do modro zeleni. Steblo mlade rastline je izpopolnjeno, s staranjem
pa postane votlo.

List
Listi so po obliki suličasti, ozki, vzdolžni, podolgovati brez peclja
ter nameščeni izmenično na steblo. Imajo značilno svetlo zeleno do temno
modro barvo, ob zrelosti porumenijo in stebla postopoma odpadejo.

Cvet

Cvetovi pri lanu so nameščeni na dolgih pecljih, ki se
združujejo v socvetja. V obdobju cvetenja se v zgornji tretjini rastline
odprejo dvospolni samoprašni cvetovi modre barve.

Plod

Plod ima obliko glavice, je okrogle oblike, na vrhu večinoma
zašiljeno, razdeljeno na 5 delov. V vsakem delu sta dva prekata, tako da
je v celi glavici 10 semen. Število glavic na rastlini se lahko povzpne
tudi do 250. Velikost posamezne glavice se giblje od 5,8 do 10 mm.

Seme
Seme je jajčaste oblike, sploščeno, gladko, bleščeče, rumene do temno
rjave barve z rahlo zavitim vrhom. Vsebuje od 30 do 40% olja.

Tla
Lan uspeva na globokih, srednje težkih in nevtralnih tleh. Zelo mu
ustrezajo peščeni ilovnata in ilovnata tla s pH 5,9 do 6,5; kisla tla s
pH 5,5 še niso ovira za uspešno rast in razvoj. Zanj so ugodna dovolj
vlažna, ne zapleveljena zračna tla z dobro strukturo. Manj primerna zanj
so peščena in glinasta tla, ki so pogosto poplavljena in zaskorjena.

Izbira, priprava njive in čas setve
Pomemben dejavnik pridelave lanu predstavljata izbira in priprava njive.
Poleg omejenih dejavnikov imajo neposredni vpliv na rast tudi vlaga,
geografska lega in nagib njive. Lan zahteva dobro obdelano in čisto
njivo brez koreninskih ostankov.

Najprimernejši čas setve za jari lan je od 15. marec do 10. april. Seme
posejemo na globino od 1,5 do 2 cm, na lažjih tleh tudi do globine 3 cm.
Predivni lan sejemo na medvrstni razmik od 6 do 10 cm. Oljni lan
potrebuje za oblikovanje večjega števila glavic večjo medvrstno
razdaljo, in sicer 25 cm. Priporočena gostota rastlin za oljni lan je
650 do 800 rastlin/m2, zaradi slabšega poljskega vznika pa je potrebno
1000 do 1100 rastlin/m2. Glede na gostoto potrebujemo od 70 do 110 kg
semena/ha.

Kolobar
Za varstvo lanu pred pleveli, boleznimi in škodljivci je pomemben
kolobar. Pravilno sestavljen kolobar ni pomemben le za lan, ampak tudi
za druge poljščine, ki so v tem kolobarju. Lan se lahko vrne na isto
mesto šele čez 6 do 8 let.
Lan je ugoden posevek pred večino poljščin, njivo pušča razpleveljeno in
razmeroma dovolj zgodaj, da je po njem še čas za krmni ali prezimni
dosevek.

Bolezni in škodljivci lanu
v času rasti je lan ogrožen zaradi številnih bolezni in škodljivcev.
Škode zaradi bolezni in škodljivcev se najboljše obranimo z uporabo
zdravega semena, s širokim kolobarjem, s suhim razkuževanjem semena in z
zgodnjo setvijo. Lan napadajo predvsem rastlinske bolezni glivičnega
izvora, veliko škodo pa povzročajo tudi škodljivci.

Gnojenje
Lan je kultura, ki zahteva dovolj veliko količino lahko dostopnih hranil
v rastni dobi. Ker ima slabo razvit koreninski sistem ter s tem slabšo
sposobnost pridobivanja hranilnih snovi, moramo tako rastlini nuditi
dovolj lahko dostopnih hranil. Največjo sposobnost sprejemanja hranil
ima v času razraščanja in cvetenja, v teh obdobjih je tudi najbolj
občutljiv na pomanjkanje posameznega elementa, kar škodljivo vpliva na
rast in razvoj ter posledično na količino in kakovost pridelka.

Informacije o virih so dostopne pri avtorju

OBJAVIL/A IRENA ČRČEK, UNI.DIPL.AGR.

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook