Kmetijstvo objavil

Lastnosti primernega živinorejskega obrata

Vzrejo goveda v hlevih ne razumemo samo
kot zaščito živali pred neugodnimi vremenskimi razmerami in drugimi
dejavniki temveč nam zaprt prostor (hlev) nudi boljše pogoje za
spremljanje prehrane krav, za povečanje proizvodnih sposobnosti (lažja
manipulacija z živalmi in lažja kontrola določenih pojavov),
prilagajanje navad živali sodobnemu načinu proizvodnje ter možnost
zaščite in priprave pašnikov. Zelo pomemben faktor v vzreji živali
predstavlja človek in njegov odnos do živali.

Trend povečevanja števila glav na hlev
(farmo) je pogojeval tudi način izgradnje novih objektov namenjenih
vzreji živali. Vprašanje bivalnih pogojev živali je vsak dan pomembnejše
še posebno v zadnjih letih, ko na proizvodnjo vpliva tudi globalno
segrevanje. Kot posledica globalnega segrevanja rastejo stroški osnovnih
pogonskih goriv in električne energije, kar vse močneje vpliva na
poljedeljsko in živinorejsko proizvodnjo. Praksa, ki se je začela
uveljavljati približno pred 60 leti to je izgradnja čim cenejših
objektov ter na ta način poceniti proizvodnjo počasi izgublja svoj
primat. V objektih, kjer ni dovolj dobro poskrbljeno za uravnavanje
posledic vpliva klimatskih razmer s pomočjo raznih pomožnih naprav
(ventilatorji, razprševali) zaznavamo velike izgube pri zdravju živali.

Pred postopkom registracije za
opravljanje živinorejske proizvodnje morajo obrati in pridelovalci
ustrezati nekaterim pogojem. Ti predpisi (Ur. l. RS, štev. 33/01) so
pomembni predvsem za kmetijske obrate v smislu uporabe pravilne prehrane
živali.

1. Ustrezni prostori
Vsi obrati, ki se želijo registrirati morajo imeti ustrezne prostore
(izključene možnosti kontaminacije in navskrižne kontaminacije), ki se
jih da ustrezno čistiti. Pripraviti morajo pisni načrt notranje kontrole
za nadziranje in zagotavljanje zdravstvenega stanja krme in izvajati ob
pojavu škodljivih organizmov deratizacijo, dezinsekcijo in dezinfekcijo
(DDD).

2. Izobrazba
Za kmetijske obrate je predpisana izobrazba za odgovorne osebe in sicer
najmanj četrta stopnja kmetijske, veterinarske, kemijske, zootehnične
ali farmacevtske smeri. Možno je pridobiti tudi certifikat pridobljen z
usposabljanjem ter preizkusom znanja v skladu s programom, ki ga potrdi
VURS. Usposabljanje lahko izvaja tudi kmetijsko gozdarska zbornica.
Lahko pa nosilec kmetijskega obrata pooblasti drugo osebo, ki izpolnjuje
izobrazbene pogoje in opravlja te naloge na zahtevo in odgovornost
nosilca.

3. Možnost vzorčenja in skladiščenja vzorcev
Proizvajalci za lastne potrebe morajo potrebne vzorce hraniti. Vzorce je
potrebno vzeti v skladu s predpisi o jemanju vzorcev. Vzorci morajo
biti zapečateni in označeni tako, da se prepreči njihova zamenjava.
Podatki morajo omogočiti identifikacijo in sledljivost proizvodov. Čas
skladiščenja je do roka njihove uporabnosti navedene na deklaraciji.
Skladiščni prostori morajo biti zaklenjeni in dostopni samo osebam, ki
imajo dovoljenje, surovine in proizvodi morajo biti označeni tako, da se
omogoči identifikacijo in sledljivost, zamenljivost navzkrižno
kontaminacijo.

4. Možnost vodenja evidence
Obvezno je vodenje dokumentacije o surovinah, načrt kontrole, rezultate kontrol in analiz.

Zgodovinsko gledano je cilj prvih živinorejcev bil preprečitev, da bi
živali pobegnile in, da bi jih ohranili zdrave (L.Keeling, P.Jensen,
2002). Šele kasneje se pojavljajo vprašanja koliko te živali proizvedejo
in kako izboljšati njihove proizvodne karakteristike. Pristop
spremembam v načinu vzreje domačih živali je uvedel določene predpise,
ki regulirajo in dajejo smernice v planiranju, izgradnji ali
rekonstrukciji objektov primernih za vzrejo živali. Po Websteru (1987),
morajo vzreja in nastanitev izpolniti naslednje pogoje:

– preprečevanje podhranjenosti in
prehrane z neprimerno hrano (živali ne smejo biti podhranjene, krma mora
biti zdravstveno neoporečna in okusna),
– konzumiranje hrane ne sme biti posledica podhranjenosti temveč normalnih fizioloških potreb,
– živali morajo imeti na voljo dovolj vode,
– preprečevanje temperaturnih in fizičnih tegob (objekti morajo
omogočati živalim zaščito pred neugodnimi vremenskimi razmerami posebej
pred nizkimi in visokimi temperaturami, živali morajo imeti dovolj
prostora za hranjenje, odmor in molžo),
– omogočanje naravnega obnašanja (živali morajo imeti možnost izvajati vse svoje naravne potrebe),
– preprečevanje bolezni in poškodb (higiena in oprema v hlevih mora biti takšna, da onemogoča širjenje bolezni in infekcij),
– preprečevanja stresa (z živalmi ne smemo ravnati tako, da ne
povzročamo strah in trajen stres). Strah in agresija je lahko izzvan
tudi iz strani nekaterih živali, kar pa največkrat posledica nepravilne
vzreje. 
 
OBJAVIL/A ZVONE TREBIŽAN, DIPL.ING.AGR.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook