Kmetijstvo objavil

Les in izvoz lesa v Sloveniji

Les je v Sloveniji zelo cenjen. Prav tako lahko trdimo, da je Slovenija
zelo gosto poraščena z gozdovi, tako listavci, kakor iglavci vseh vrst.
In, ker se predvsem veliko kmetov preživlja prav s prodajo lesa, se
moramo vprašati, kako smo ogroženi v Sloveniji glede izvoza lesa. Moram
vas potolažiti, da za to ni potrebno skrbeti, saj v Sloveniji izvozimo
le približno 20 % oblega lesa, ostalo ostane doma. Iz slovenskih gozdov
se jemlje le tisto in toliko, kar omogoča njihovo trajno ohranitev in
načrtovani razvoj. Povečevanja izvoza okroglega lesa in drv na primer v
sosednje države tako v nobenem primeru ne more ogroziti trajnosti in več
namenskosti slovenskih gozdov. Opažamo pa, da je trend predvsem v
hlodovini iglavcev in pa lesa, primernega za kurjavo. Vendar glede na
dovoljene letne etate, v Sloveniji izkoristimo le okrog 75 % začrtanih
in dovoljenih letnih etatov, kar pa ne vzbuja vzrokov za skrbi. Na
podlagi navedenih podatkov še ni mogoče trditi, da izvoz ogroža domače
predelovalce okroglega lesa in da se slovenska podjetja, ker ne pridejo
do surovine, zapirajo. Da pa bo imel odliv lesa- ob nespremenjenih
sedanjih trendih, z zamikom vpliv na zvišanje cen na domačem trgu, pa ni
mogoče dvomiti.

Zakon o gozdovih določa, da naš sistem gospodarjenja zagotavlja, da je
posekano le tisto drevje, ki je skladno z gozdno gospodarskimi načrti
izbrano za posek na podlagi skupnega tehtnega preudarka lastnika gozda
in delavca Zavoda za gozdove Slovenije.

To predstavlja garancijo, da se  iz gozdov jemlje le tisto in toliko,
kar ne ogroža njihove trajne ohranitve in načrtovanega razvoja. Določeno
je, da delavci Zavoda za gozdove Slovenije, lastnikom gozdov pomagajo,
svetujejo ter tudi določajo, kako morajo le ti ravnati z gozdovi. Tako
seveda ne more priti do povečanega izkoriščanja gozdov, razen kadar bi
to kdo storil v nasprotju z zakonom.

Opazili smo torej, da se vsako leto poveča izvoz hlodovine iglavcev in
pa tudi lesa primernega za kurjavo. Povečan izvoz hlodovine iglavcev gre
praktično izključno na račun izvoza v Avstrijo, v primeru lesa za
kurjavo pa na račun izvoza v Italijo. Povečan je tudi izvoz v tretje
države, vendar gre za sorazmerno majhne količine. Kapacitete za
predelavo lesa v sosednjih državah, v katere je odliv lesa največji, so
bile načrtovane in grajene za regijsko raven, kar je bilo na nek način
jasno tudi slovenski lesni industriji.

Gozdne ceste so osnovna infrastruktura v gozdovih, ki je nujno potrebna
za gospodarjenje z njimi. Skladno z Zakonom o gozdovih lahko gozdne
ceste uporabljajo tudi drugi uporabniki, ki niso lastniki gozdov.
Vzdrževanje gozdnih cest je sistemsko urejeno z Zakonom o gozdovih. 60%
stroškov vzdrževanja gozdnih cest se pokriva s pristojbinami, ki jih
plačujejo lastniki gozdov (9,4% od katastrskega dohodka (KD)), ter Sklad
kmetijskih zemljišč in gozdov RS (12,8% od KD za državne gozdove), 40%
sredstev pa se zagotavlja iz sredstev proračuna RS. Takšna je tudi
povprečna obremenjenost gozdnih cest s prometom, ki ni povezan z
gospodarjenjem z gozdovi (javni interes).

Vsi vemo, da je Slovenija  del enotnega trga EU, na katerem velja
pravilo prostega pretoka blaga, zato  država ne more in ne sme na
kakršen koli način omejevati izvoza slovenskega lesa in uvoza lesa iz
držav članic EU.  Trditev, ki se pojavlja, da tuji kupci kažejo povečan
interes za nakup oblega lesa zaradi stimulativnih državnih ukrepov, ki
spodbujajo uvoz lesa, ne morem  potrditi. Vlada RS se zavzema, da bi
lesu, ki je edina obnovljiva surovina, domači predelovalci dodali
ustrezno dodano vrednost. Znanja in kadrov za to v Sloveniji gotovo ne
manjka. Potrebno pa bo zagotoviti nastanek in uresničevanje ustreznih
razvojnih projektov, v katerih bodo združeni interesi slovenskega
gozdarstva in lesarstva.  Samo partnersko povezovanje na podlagi skupne
razvojne perspektive lahko najbolj uresniči interese tako predelovalcev
kot tudi gozdnih posestnikov. Tako bosta kakovostna hlodovina in
industrijski les iz slovenskih gozdov, v večji meri predelana doma,
povečala delež gozdarstva in lesarstva v bruto domačem družbenem
proizvodu.

S pomočjo države in Evropske unije, tako les v Sloveniji pridobiva na
pomenu. Zelo dobro je, da se čim več sofinancira za projekte izvedene v
prid lesne industrije, ki ima velik potencial tako doma kakor izven meja
domače države. Ni se potrebno bati za preveč izvoženega lesa, saj tudi
izvoz pripomore k boljšemu finančnemu stanju, ki posledično izboljša
tudi razvoj na tem področju. Za področje lesarstva je v Sloveniji
pristojno Ministrstvo za gospodarstvo. Oni razumejo lesno industrijo 
zelo široko. To je nedvomno pokazala tudi Slovenska tehnološka platforma
za les, v kateri so opredeljena tudi strateška področja, ki so lahko
zanimiva za lesnopredelovalno industrijo. Na vseh Slovenija verjetno
nima dovolj potenciala za preboj, zato je še toliko bolj pomembno, da se
usmeri na tista področja, na katerih bo sposobna s svojimi posebnostmi
konkurirati na svetovnih tržiščih. Tukaj pa je treba postati še bolj
prepoznaven ter z ustvarjanjem produktov in blagovnih znamk z visoko
dodano vrednostjo bolj uspešno konkurirati na tržišču. Slovenija
vsekakor ima proizvajalce, ki so se sposobni pozicionirati tudi na
svetovnih trgih in ustvarjati produkte, ki vključujejo veliko znanja ter
so prepoznavni po celovitem dizajnu.

Vir: tudi; www.aure.si

OBJAVIL/A URŠKA GRIČNIK

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook