Zanimivosti objavil

Ligenj

Ligenj
je morsko bitje, ki spada v družino glavonožcev in mehkužcev. Latinsko
ime za vrsto evropskega ali navadnega lignja, ki živi tudi v našem morju
je Loligo vulgaris.

Telo ima bledo rožnate do belo rjavkaste barve s svetlejšimi drobnimi
pikami po telesu. Njegove barve se prelivajo in spreminjajo glede na
okoliščine v katerih se nahaja. Ima sluzasto, podolgovato in vitko telo
ter na hrbtnem delu dve trikotni, bočni plavuti, ki tvorita romb. Telesu
daje oporo prozorna in mehka hrbtna kost v obliki peresa. Glavo lignja
sestavljata dve dolgi lovki s priseski in osem kratkih, koničastih lovk.
Ima dvoje velikih oči s katerima odlično vidi predvsem v temi in usta,
sestavljena iz dveh zob, ki spominjata na kljun papige. Diha s škrgami.
Pred morskimi plenilci se brani s črnilom, ki ga v nevarnosti izbrizga. V
povprečju ligenj zraste do dolžine od 15-25 cm, lahko pa tudi do enega
metra. Je hiter in okreten in svoj plen zgrabi s pomočjo priseskov na
lovkah. Mladi ligenj se hrani s planktonom in manjšimi organizmi, večji
pa napada tudi ribe, rake in celo svoje sorodnike.

Razširjen je v Jadranskem in Sredozemskem morju ter ob vzhodni obali
Atlantika. Lignji živijo v vseh slojih morja, najpogosteje jih najdemo
na globini med 40-150 m (živijo pa tudi do 400m globoko). Plavajo v
jatah, se nenehno premikajo in imajo radi hladno morje in temo. Predvsem
poleti se čez dan zadržujejo v morskih globinah, ko pa dan prehaja v
noč, se predvsem pozimi pomikajo bližje k morski obali in na plitvine.
Znanstveniki predvidevajo, da je različnih vrst lignjev v svetovnih
morjih, po masi, celo več kot rib. Tukaj je vsekakor potrebno omeniti
sorodnika, velikega orjaškega lignja, ki zraste tudi do 15 m in živi v
morjih okoli Antarktike. Velja za eno od bolj skrivnostnih in
strašljivih bitij v morskih globinah.

Lov lignjev
Zaradi prebrisanosti, dobrega vida, previdnosti, požrešnosti in predvsem
nepredvidljivosti lignjev, je njihov lov zelo zanimiv in atraktiven.
Glavna sezona lova lignjev je od začetka jeseni do konca pomladi,
posamezni primerki pa se lahko ulovijo tudi izven te sezone. Najboljše
lokacije za lov so v kanalih med otoki in ob rtih z močnim tokom. Če je
le mogoče jih lovimo nad travnatim in peščenim dnom. Praviloma se lovijo
od sončnega zahoda do teme in ob sončnem vzhodu. V času polne lune in
ob jasnem vremenu se lovijo tudi ponoči. Luna ima vsekakor zelo pomembno
vlogo pri tem lovu in zato je nima smisla zanemariti in lignje loviti
ob mlaju. Lignji se v zimskem času običajno lovijo na globini 15-30 m in
sicer z obale ali iz čolna. Običajno se jih iz čolna lovi na roke,
medtem ko se z obale lovi s pomočjo ribiške palice, ki nam omogoča
daljše mete. Najpogostejši način lova lignjev je s pomočjo umetnih vab
ali »peškafondov«, ki so bolj obteženi in zato bolj primerni za večje
globine. Tudi pri drugem načinu se uporabljajo umetne vabe, ki pa so
lažje in se jih vleče za čolnom. Temu načinu lova pravimo lov na panulo.
Običajno se pri lovu iz čolna kombinirata oba načina lova. Najprej se s
čolnom nenehno in počasi premikamo in jih s pomočjo panule poiščemo.
Nato lignje s pomočjo »peškafonda« na tistem mestu lovimo. Ko po
določenem času nič ne ujamemo, zamenjamo lokacijo. Barva in oblika
umetne vabe sta zelo pomembni predvsem v času, ko so lignji previdni, v
času ko se lovijo na vso moč, pa sta praktično nepomembni. Ligenj je
nežno morsko bitje in če želimo biti uspešni pri lovu, moramo takšni
biti tudi sami, da ga začutimo ko se ulovi in ga previdno potegnemo na
površje. 

Objavil/a Nives Harmel
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook