Kmetijstvo objavil

Luksenburg: Z gorskim kmetovanjem bomo v Sloveniji ohranili poseljenost, edinstveno kulturno krajino

Ministri EU, pristojni za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so  14. 4.
2011 na  rednem zasedanju izmenjali mnenja o predlogu uredbe Evropskega
parlamenta ter Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov. Svet
ministrov se je seznanil tudi s predlogom Belgije glede evropskega
mehanizma za uravnavanje ekstremnih nihanj cen osnovnih surovin pri
vzreji prašičev ter skupno izjavo petih držav, ki nimajo dostopa do
morja, o prihodnji vlogi sladkovodnega ribogojstva in celinskega
ribištva v reformi skupne ribiške politike. Ministri so opravili tudi
razpravo o vlogi inovacij pri oživljanju tradicionalnega načina
življenja na podeželju.

V razpravi o shemah kakovosti je minister mag. Dejan Židan povedal, da
je za Slovenijo pomembno, da za proizvode, ki se ne proizvajajo v
velikih tržnih količinah ter imajo ugled in tradicijo na lokalni ravni,
omogoči samo nacionalna zaščita. Zato je Slovenija predlagala, da se
preuči uvedba dvotirnega sistema, kot ga poznamo na področju alkoholnih
pijač. Sicer pa Slovenija po besedah ministra podpira sprejem predloga
Komisije, ker se uvaja celovita politika višje kakovosti kmetijskih
proizvodov in standardov proizvodov. V razpravi je minister posebej
izpostavil, da podpira tudi predlog uvedbe nove sheme »gorsko
kmetovanje« ter vključitev sheme »lokalno kmetovanje in neposredna
prodaja« v paket kakovosti. »Prodaja proizvodov na lokalnem trgu ima za
potrošnika številne koristne učinke, saj je lokalno pridelana hrana,
zaradi kratkih transportnih poti in brez dolgotrajnejšega skladiščenja
bolj sveža in s tem kakovostnejša«, je povedal minister in dodal, se »z
ureditvijo neposredne prodaje lokalnih proizvodov pozitivno podpre
razvoj kmetij in drugih dejavnosti na kmetiji.« Ureditev tega področja
bi po besedah ministra prispevala k aktivnejšemu povezovanju kmetij z
namenom prodaje na lokalnem trgu, imela pa bi tudi pozitiven učinek na
razvoj podeželja, ohranjanje poseljenosti in identitete, kulturne
dediščine in tradicionalnega izročila ter zagotavljanje delovnih mest v
demografsko ogroženih kmetijskih območjih. Glede gorskega kmetovanja (v
Sloveniji hribovsko in gorsko območje pokriva okoli 72,3% površine
Slovenije, od tega približno 54% kmetijskih zemljišč v rabi), pa je
minister poudaril, da to poleg svoje glavne naloge, ki je pridelave
hrane, zagotavlja tudi pomembne storitve splošnega družbenega pomena,
kot je ohranjanje biotske raznovrstnosti, varovanje okolja kot tudi
ohranjanje in vzdrževanje edinstvene kulturne krajine. »Proizvodi
gorskih kmetij se zaradi tradicionalnih, lokalnemu okolju prilagojenih
načinov pridelave in predelave ponašajo s posebno kakovostjo« je še
poudaril minister in predlagal, da se kot kriterij za »gorsko pridelavo«
uporabi obstoječa definicija določitve gorskega območja v okviru OMD.

Belgija je ministre danes seznanila tudi z informacijo o njihovem
predlogu reševanja problema nihanja cen osnovnih surovin pri vzreji
prašičev. Minister je belgijsko iniciativo pozdravil, »saj podpiramo
iskanje možnih in ustreznih ukrepov, ki bodo pripomogli k reševanju
krize v tem sektorju.«

Ministri so se seznanili tudi s skupno izjavo Avstrije, Češke,
Madžarske, Luksemburga in Slovaške o prihodnji vlogi sladkovodnega
ribogojstva in celinskega ribištva v reformi skupne ribiške politike.
Slovenija pozdravlja obravnavano skupno izjavo, saj trajnostno
sladkovodno ribištvo in ribogojstvo predstavljata alternativo ogroženemu
morskemu ribištvu in lahko pomembno doprineseta k zagotavljanju
prehranske varnosti. Pri tem je minister izpostavil potrebo po
poenostavitvi in uskladitvi upravnih in finančnih ukrepov ter iskanju
evropskih rešitev za problem plenilskih ptic (kormoranov), podporo
ribogojcem za iskanje skupnih rešitev glede težav v zvezi z
veterinarskim nadzorom in nadzorom bolezni in osredotočenje na mala
podjetja v ribištvu in ribogojstvu.

V razpravi o vlogi inovacij pri oživljanju tradicionalnega načina
življenja na podeželju pa so se ministri strinjali, da je inovativnost v
najširšem pomenu te besede ključna pri ohranjanju in obnovi
tradicionalnega življenja na podeželju. Demografski trendi, drastično
spreminjanje ekonomske strukture, institucionalne in tehnološke
spremembe ter naraščajoča globalizacija sveta so le nekateri izmed
dejavnikov, ki so v zadnjih desetletjih korenito spremenili podeželska
območja. Inovacije in inovativne politike bodo ključnega pomena, če
želimo, da je izid globalizacije pozitiven tako za ruralna kot tudi
urbana območja. Namen inovacij je namreč okrepiti sposobnost
podeželskega prebivalstva, da se prilagodijo spreminjajočim se pogojem,
da se soočijo z novimi izzivi in da znajo izkoristiti nove priložnosti.

Sicer pa so imeli ministri danes na dnevnem redu še Sporočilo Komisije
Evropskemu parlamentu in Svetu »Pregled upravljanja ribolovnega napora v
zahodnih vodah«, predlog direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta za
podaljšanje vključitve karbendazima kot aktivne snovi, informacijo o
pogajanjih za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in MERCOSUR
ter Sporočilo nizozemske delegacije glede učinkov sprememb SKP na države
v razvoju.

Objavil/a Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook