Kmetijstvo objavil

Marjeta Zemljič in Vojko Škerlevaj, Kmetijski Inštitut Slovenije

Včasih
je bilo za skupno kmetijsko politiko (SKP) Evropske unije namenjenih
več kot polovica sredstev iz evropskega proračuna. Sedaj je ta delež,
kljub podvojitvi števila kmetij z vstopom 12 držav v EU leta 2004, okoli
40-odstoten. Zadnja večja reforma SKP se je zgodila leta 2003, pet let
kasneje pa je EU s t.i. zdravstvenim pregledom SKP ocenila rezultate te
reforme, ki naj bi SKP pripravila na nove izzive, med drugim spopadanje s
podnebnimi spremembami in zaščito biološke raznovrstnosti.


Evropsko kmetijstvo po letu 2013

Najnovejša gospodarska strategija, 10-letni načrt Evropa 2020, bo
verjetno imela dolgosežne posledice za kmetijstvo, saj močno poudarja
pomen nizkoogljičnega gospodarstva. Podnebne spremembe in gospodarska
kriza pred SKP postavljajo nove izzive, o katerih so se evropski
poslanci 12. aprila pogovarjali z evropskim komisarjem za kmetijstvo
Dacianom Ciolosem. Danes se vse več pozornosti namenja varni oskrbi s
hrano, saj Svetovna organizacija za kmetijstvo in hrano (FAO) pričakuje,
da se bo povpraševanje po hrani do leta 2050 podvojilo. S skupno
kmetijsko politiko želi EU kmetom omogočiti primeren življenjski
standard, zagotoviti dovolj hrane za zmerno ceno in ohraniti evropsko
podeželsko dediščino. Komisar Ciolos je tako v pogovoru s poslanci
poudaril, da je SKP ena izmed ključnih politik EU, ki je potrebna tako
za zaposlovanje, kot tudi zeleno rast in prilagajanje podnebnim
spremembam. Je pa po njegovem mnenju SKP treba narediti bolj vidno. “99
odstotkov Evropejcev verjame, da je kmetijstvo ključno za evropsko
prihodnost, ampak samo eden izmed treh je slišal za SKP,” je opozoril
Ciolos.

Martin Häusling (Zeleni/EFA) se je ob tem vprašal, kako to, da velike
kmetije z SKP dobijo veliko več kot majhne, čeprav slednje ustvarijo
največ delovnih mest. “Kmetijstvo mora biti bolj zeleno, ampak na kakšen
način to doseči?” je vprašal. Poročevalec Evropskega parlamenta o
prihodnosti SKP George Lyon (ALDE, UK) je v svojem poročilu izpostavil
naslednja področja, ki bi se jim morala posvetiti SKP po letu 2013, ko
se končna trenutna finančna perspektiva: varna oskrba s hrano in
pravična trgovina, biološka raznovrstnost in varstvo okolja ter vzdržna
in zelena rast. “Podnebne spremembe bodo onemogočile kmetovanje na dokaj
velikih površinah, prav tako pa bodo povzročile pomanjkanje vode in
suše. To bo zavrlo pridelavo hrane,” je menil Lyon ter opozoril, da bodo
na pridelavo negativno vplivali tudi višji stroški goriva in zahteve po
zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. To pomeni, da bo moralo
evropsko kmetijstvo z vse manj vode in goriv pridelati vse več hrane.
“SKP in evropski kmetje morajo dokazati, da imajo odgovore na izzive 21.
stoletja,” je opozoril Lyon.

Javna razprava o evropski kmetijski politiki Komisija je odprla javno
razpravo o evropski kmetijski politiki pred njeno temeljito prenovo leta
2013. S posvetovanjem, ki bo trajalo do junija, želi Komisija dobiti
mnenja kmetov, potrošnikov, okoljevarstvenih organizacij in organizacij
za zaščito živali. Komisija bo skrbno pregledala vsa prejeta mnenja in
ob koncu leta pripravila predlog sprememb. Te bi lahko začele veljati po
koncu tekočega proračunskega obdobja, ki se izteče leta 2013.

Vira: ec.europa.eu; www.europarl.europa.eu/ 

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook