Čebelarstvo objavil

MED V KULINARIKI

MED so v starih civilizacijah imenovali tekoče zlato, zlati eliksir, božji dar in je bil simbol za plodnost, lepoto in ljubezen. Je darilo ČEBEL, ki so starejša od človeštva, saj obstajajo najmanj 65 milijonov let. Katere skrivnosti in modrosti poznajo? Že samo gradnja satja skriva v sebi pravzorec ŽIVljenja, ključ kreacije, notranji balans in uravnoteženost, večno harmonijo, nepravilnosti ni, vse je z vsem povezano. Morda so v davnini zato imeli čebele za simbol bogov. Tudi vsaka naša celica telesa ima DNK – popolno informacijo ustvarjanja in obnavljanja. Že od nekdaj so med in druge dragocene čebelje pridelke uporabljali kot dragoceno ŽIVilo, v razne terapevtske namene, v kozmetiki kot del naravnih lepotnih postopkov pri rojstnih, poročnih (medeni tedni) in pogrebnih obredih.

Čebele nas z medom, cvetnim prahom, propolisom, matičnim mlečkom in čebeljim voskom povežejo z našimi predniki, z našo narodno in kulturno dediščino, ki nam je zapustila čebelnjake, panjske končnice z raznimi motivi, umetelne sveče, filigransko izdelane škofjeloške in dražgoške kruhke, lectova srca, ki so namesto fanta dekletu izrekla čarobne besede, potice … Povežejo nas z našo naravo s cvetlicami, sadnim drevjem, z vsem našim okoljem – z vsemi in vsem. Čebele nas lahko naučijo življenja v sožitju z biotopom naše Zemlje. Zato uživajmo med iz naših krajev, da dobimo cvetni prah rastlin iz našega okolja.

Čim več naših čutil je vključenih ob uživanju, tem bolje je. Vsako vrsto medu vsakič z našimi čutili zaznavamo drugače, saj je odvisno od tega, kje so se čebele »pasle«. To pri izbiri medu za posamezne jedi tudi upoštevamo.

VID – Ko med podržimo proti svetlobi, nekatere spominja na jantar, druge na ustekleničeno sončno svetlobo, je raznih svetlejših in temnejših odtenkov. Lahko pa se tudi strdi, starejši so zato med imenovali strd. Ko pripravljamo razne vrste testa in drugih jedi, upoštevamo tudi barvo medu.

VONJ je zelo značilen za posamezno vrsto medu in med segrevanjem postane še izrazitejši. Koristen je lahko tudi zdravilni vonj v čebelnjaku in ob tem se sprostimo ob brenčanju roja.

OKUS je odvisen od medičine rastline in je lahko blag, nežen, grenkoben ali celo malo pekoč. Ko posamezni jedi dodamo razne vrste medu in vsako kombinacijo posebej pokusimo, okusimo in vonjamo čisto drugače. Okusov barv in vonjev je toliko, kot je raznih vrst medu. Poleg teh čistih vrst obstaja še nešteto možnosti, da med popestrimo z raznimi dodatki. Sledi nekaj predlogov: Zelišča, začimbe in dišave: drobno narezan ali nariban ingver, muškatov orešček, klinčki, piment, strok vanilije, pomarančne ali limonine lupine, pehtran, sladki janež, meta, bergamot/ čebelja medenika, cvetovi rožmarina, kardamom, žajbelj, šetraj, timijan, semena gorčice, čili ter cimet. Drugi dodatki: sezamovo seme, pomaranča, grenivka, limona, limeta, klementina, orehi, mandlji, lešniki, brazilski orehi, pistacije, kostanj, kokos, kakav prahu, bela in temna čokolada, suho in sveže sadje, sadni sirupi, razno užitno cvetje, kot je nagelj, vijolica, mačehe, boreč, krizantema, sivka, vrtni ognjič, gladiole, kapucinke, vrtnica, šipek, cvetne vode, kot so rožna voda, pomarančna voda in cvetni sirupi, borovi vršički, encijan, bezgovo cvetje, meta, melisa in še vrsta zdravilnih zelišč, aromatizirani kisi, medeni napitki iz mleka, jogurta, viskija, vina, žganja in seveda medica.

Generacije naših praprababic so nam iz skromnih živil, ki so uspevale na naših tleh z iznajdljivostjo, ustvarjalnostjo, spretnostjo in ljubeznijo zapustile bogato dediščino jedi z medom (kaše, pečena jabolka, potice, razni štruklji, sladice iz medenega testa …). Danes imamo živil v izobilju, prepustimo se domišljiji in ustvarimo jed, ki tekne nam in naši družini.

Med lahko uporabimo kot dodatek marinadam za razne vrste mesa, predvsem pri svinjini, divjačini, govedini, domači in divji perutnini, drobnici, pri svežih in prekajenih ribah, morski hrani in zelenjavi, ki je lahko dušena, pečena ali ocvrta. Meso lahko glaziramo tako, da zmešamo olje in med, temu dodamo še manjšo količino želeja rdečega ribeza ali brusnic in namažemo po mesu pred koncem pečenja. Pri hladnih začetnih jedeh med dodajamo k raznim sirom, ki jih kombiniramo s sadjem in oreščki, hladnim pečenkam in dodajamo v prelive za razne solate. Lahko popestri okus raznim hladnim in toplim juham ter omakam. Razne jedi iz riža, testenin, stročnic, zelenjave, oreščkov, lahko tudi mesa, dobijo sladko kisli priokus eksotičnih kuhinj. Med je lahko dodan kipnikom/pudingom, kruhu in raznim vrst jedi iz raznega testa, kremam, strjenkam, sladoledom ter zmrzlinam. Uporabljamo ga lahko pri vlaganju sadja in zelenjave. Odlično tekne k svežemu sadju. Tudi v kuhinjah drugih narodov najdemo pestro ponudbo jedi z medom.

 

Upoštevajmo osnovna načela:

  • Uživajmo svežo naravno pridelano hrano (niti postano niti industrijsko predelano),
  • sezonsko sadje in zelenjavo, predvsem iz našega okolja.
  • Naše telo potrebuje tudi naravne maščobe (sicer imamo probleme s hormoni in s še čim),
  • in preberimo tudi drobni tisk na deklaracijah živil in za začetek se vsaj izogibamo vsemu, kar ima napis »BREZ SLADKORJA« v dietnih pijačah, lahkih jogurtih itd., ker vsebuje aspartam, ki povzroča vrsto težkih obolenj ali druga umetna sladila.
  • Manj je več. Merica MEDU na osebo na dan je ena ŽLICA.
  • Med je slajši od sladkorja, zato ga glede na recepturo s sladkorjem uporabljamo tretjino manj in pečemo pri nižjih temperaturah.
  • Če nočemo uničiti vsega bogastva v medu, potem ga NE segrevamo na več kot 40°C in ga raje dodajmo po toplotni obdelavi živil v jed.

Vzemimo si čas sredi naglice vsakdana in iz enostavnega obeda naredimo vsakodnevni obred – samo eno žlico medu na dan – samega ali kot dodatek naši najljubši hrani ob skodelici mleka ali čaja ob lepem pogrinjku in morda celo vonju prižgane sveče iz voska. Zvečer se lahko pripravimo na krepčilen in pomlajevalni spanec z nego kože, las in zobje z medom, saj naj bi na kožo dali le to, kar je primerno tudi za uživanje. Privoščimo si slasten obed in z njim modrost zelišč in zdravilno moč medu. Začutimo sebe in se zavemo svojih občutkov in poslušajmo modrost našega telesa, po kateri hrani se počutimo dobro, polni energije in sproščeno, katera pa nam povzroča težo in otopelost. Za naše dobro počutje in zdravje ni pomembno samo, kaj jemo, ampak tudi kako. Na sladek okus nas večino že od otroštva vežejo lepi spomini in občutja sreče in s tem se krepi naš imunski sistem.

MED JE ESENCA vonjav in bogastva raznobarvnega cvetja z naših polj in gozdov, čebelje družine, dela čebelarjev in vseh ostalih. Je spomin na sončne dni, ko omamno sladko diši po medičini, na brenčanje roja čebel na cvetoči jablani in opomin vsem nam, da naj vse čebelje pridelke uporabljamo spoštljivo, s hvaležnostjo in se NAMENIMO UŽIVATI V UŽIVANJU MEDU – ŽIVLJENJA.

Marija Arh Ivanšek,

predavateljica praktičnega pouka na Srednji gostinski in turistični šoli v Radovljici

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook