Čebelarstvo objavil

Med v prometu

Tako kot vsako živilo, ki je namenjeno za promet, mora tudi med zadostiti higienskim normativom, ter biti v skladu z veljavno zakonodajo tudi pravilno označen. V skladu z evropsko zakonodajo ga sicer čebelarju ni nujno potrebno dati pregledati, mora pa seveda s pravilno izvedenim notranjim nadzorom poskrbeti, da je med varen za uživanje. Ta notranji nadzor mora izvajati prav vsak čebelar, ki pridela več medu in izdelkov iz čebeljih pridelkov, kot jih potrebuje za lastne potrebe.

Kontrolo je treba osnovati na načelih sistem HACCP (lahko po načelih lastnega HACCP ali pa po Smernicah dobrih higienskih navad na načelih sistema HACCP). Ustreznost delovanja  svojega notranjega nadzora zagotavljanja varnih živil lahko vsak čebelar preveri vzorci živil, odvzetimi naključno in poslanimi na analizo v laboratorij.

Med, ki se da v promet kot med, mora zadostiti minimalnim merilom kakovosti, katera so določena v Pravilniku o medu (Uradni list RS, št. 4/011). Ta pravilnik določa merila sestave in parametre le-te ter lastnosti, ki jih mora med v prometu izpolnjevati kot predpakirano živilo, poleg tega pa tudi zahteve za označevanje medu. Med, ki je namenjen za uporabo v kateremkoli živilu, namenjenemu za prehrano ljudi, in med, ki se da v promet kot med, ne sme vsebovati nobenih dodanih sestavin in biti brez neznačilnih primesi. Med (razen pekovskega) ne sme imeti tujega vonja in okusa, njegova kislost ne sme biti umetno spremenjena, tehnološki postopek pa ne sme biti izpeljan tako, da bi bili naravni encimi uničeni ali pa njihova aktivnost znatno zmanjšana. Cvetni prah ali značilne sestavine medu ne smejo biti odvzete, izjemoma le če je to nujno za odstranitev neznačilnih vsebin. Mikrobiološko, fizikalno in kemično med ne sme biti onesnažen in izmed teh treh je največja težava prav kemično onesnaženje medu. Glede varnosti je v tehnologiji čebelarjenja pomembno kontrolirati dve točk in sicer uporabo kemičnih repelentov za pomiritev čebel in sredstva za zatiranje njihovih zajedavcev in bolezni.

Glede označevanja medu velja, da se ime medu lahko dopolni z navajanjem oznake, ki se nanaša na izvor iz svetu ali rastlin, če med seveda izhaja v celoti ali pretežno iz navedenega izvora in ima torej tudi njegove lastnosti. Ime se lahko dopolni še z regionalnim, topografskim ali teritorialnim imenom, seveda ustrezno. Poudariti pa je potrebno še pomembnost pravilnosti nalepk, s katerimi se med označuje, saj čebelarji pogosto delajo napake, predvsem pri označevanju količine in roka uporabnosti.

Kot vidimo, čebelarjenje ni le trdo delo, temveč mora biti izvedeno tudi natančno in po pravilih. Interna kontrola je pač nujno sredstvo za doseganje in zagotavljanje kakovosti medu in skladnosti označevanje medu v prometu.(Vir:

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/DirKmet/med/operativni_program.pdf )

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook