Kmetijstvo objavil

Meso kot sodobna dilema prehranjevanja, 2. del

V predhodnem članku (Meso kot sodobna
dilema prehranjevanja, 1. del) smo omenjali vidik evolucijske
prilagoditve prehrani in potrebe po hranilnih snoveh. V drugem delu
članka se sprašujemo o etičnem vidiku pridelave mesa in hkrati
predstavimo zdravstveni vidik mesnega prehranjevanja.

Kaj je bolj oz. manj etično?
Nekateri se odločijo postati vegetarijanci samo zaradi etičnih
razlogov, kar je seveda njihova povsem legitimna odločitev. Iz etičnega
vidika ne uživajo mesa, vendar pa uporabljajo živila, kot so jajca in
mleko. Vprašanje pa je ali se krava, ki daje mleko 10 let ali več in
živi v manj primernih pogoji, tekom življenja bolje počuti kot bik na
paši, ki je namenjen za zakol. Podobno se lahko sprašujemo o kakovosti
življenja rejnih kokoši in drugih domačih živali, ki jih redimo za
prehrano ljudi.

Meso kot dežurni krivec
Iz zdravstvenega vidika cenjeni strokovnjaki s področja
prehrane priporočajo uživanje mesa. Civilizacijske bolezni kot so
debelost, srčno žilne bolezni, povečan krvni tlak in rak lahko
učinkovito preprečujemo s primernimi življenjskimi navadami.
Vegetarijanci na splošno živijo bolj zdravo, uživajo več sadja in
zelenjave, več se gibljejo, uživajo manj alkohola in manj kadijo.
Predvsem način življenja, kot ga poznajo vegetarijanci pozitivno vpliva
na njihovo zdravje. Samemu mesu ne moremo pripisovati krivde za vse
civilizacijske bolezni. Za samo debelost ni krivo uživanje mesa. Tudi za
srčno žilne bolezni ne moremo kriviti mesa, saj je pusto meso celo
priporočljivo uživati in sicer z namenom preprečevanja srčno žilnih
bolezni. To seveda ne velja za prekomerno uživanje mastnega mesa, ki
vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin. Tudi uživanje mesnih izdelkov
(več maščob, aditivi) je potrebno imeti pod nadzorom. Pomembne
nenasičene maščobne kisline, ki se nahajajo tudi v mesu pa nas
obvarujejo pred obolenji srca in ožilja. Na trgovskih policah se že
nahajajo funkcionalna živila, ki vsebujejo več nenasičenih maščobnih
kislin. Naj omenimo, da se je s selekcijo živali vsebnost maščob v mesu v
zadnjih desetletjih krepko zmanjšala.

Potrebno je izpostaviti, da je pretirano
uživanje mesa in zlasti mesnih izdelkov zdravju nevarno, ker v
vsakodnevnih obrokih izpodrivajo druga živila zlasti sadje in zelenjavo,
ki so vir prehranskih vlaknin, vitaminov in drugih hranil. Tako, da
samo meso nikakor ni škodljivo. Pri vplivu priprave mesnih jedi naj
omenimo, da je zaradi nekaterih dejavnikov, kuhanje mesa bolj
priporočljivo kot cvrtje pri visokih in dolgotrajnih temperaturah.

Zmernost je mati prehrane
Za zdravo življenje seveda ne gre pretiravati ne z mesno in ne z
rastlinsko hrano, saj nas enolična prehrana privede do veliko
zgodnejših zdravstvenih težav. Vsako pretiravanje z mesnimi jedmi je
neetično, zdravju škodljivo in neracionalno. Tudi prehranjevanje z
rastlinsko hrano ne sme iti v skrajnosti. Kot so nam že v osnovni šoli
razlagali prehransko piramido, se je teh napotkov priporočljivo držati. V
zmernih količinah predstavlja uživanje mesa ustrezno pokritje hranilnih
snovi, brez zahtevnih preračunavanj obrokov. Zdrav življenjski slog z
raznoliko, pestro prehrano in z veliko gibanja nam zagotavlja, med
drugim tudi to, da ostanemo vitki saj je primerna telesna teža ključna
za naše zdravje.

Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka

OBJAVIL/A IGOR HORVAT, UNI.DIPL.INŽ.ZOOT.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook