Zanimivosti objavil

Mezeg – redek kot diamant

Mezeg,nekoč zelo cenjen kot vlečna in tovorna žival, je tako kot mula
sterilni hibrid (križanec) vendar s to razliko, da je mezeg rezultat
križanja med žrebcem in oslico (an. jenny).Tako kot pri muli ne moremo
govoriti o popolni sterilnosti, kajti če je ta pri samcih 100% to ne
drži za  samice.
Mezga so poznali že v Mezopotamiji kot vlečno žival. Do pred nekaj
desetletij so ga v glavnem redili na Siciliji, v Španiji in na
Portugalskem. Za časa prve svetovne vojne pa vse do polovice 20.
stoletja so ga »zaposlili« za vojaške namene za prenašanje težkega
tovora, predvsem orožja, strelivain zalog v hribovitih in gorskih
predelih.Z moderno tehnologijo se prične tudi mehanizacija številnih del
v kmetijstvu in ta skorajda izpodrine žival kot delovno silo v
kmetijstvu. Ta usoda doleti tudi mezga, ki postane samo še žival za
zakol zaradi mesa, ki je kot konjsko cenjeno zaradi visoke hranilne
vrednosti. Na Siciliji ga še danes redijo za ta namen.

V čem se loči mezeg od mule?

Na prvi pogled bi lahko dejali, da sta si zelo podobna, vendar
razlika bolj pozornemu očesu postane hitro opazna. Po zunanjosti je
mezeg veliko bolj podobenkonju. Po njem podeduje dlako, košato grivo in
manjše uhlje (čeprav še vedno daljše kot pri konju). Njegov glas je
podoben rezgetanju. Po materi podeduje višino. Čeprav se »sestrična«
mula v višino lahko kosa z najvišjimi pasmami konj je povprečna višina
mezga okrog 130 cm. Seveda je to odvisno od pasme in velikosti obeh
staršev. Danes lahko najdemo miniaturne konje, osle, mule in tudi mezge.
Nekatere lastnosti npr. kot je korak, se na potomce v večji meri
dedujejo po moški strani (osla in žrebca). Mezeg je tudi manj vzdržljiv
od mule.

Mezeg ima oglato glavo, raven profil, kratek vrat in nima izrazitega
vihra. Močna ledja, kratek in rahlo padajoč križ. Prsi so dovolj široke,
nizek in ožji prsni koš. Močne okončine in majhna kopita. Hoja je
kratka in manj elastična vendar ima zanesljiv korak. Samice mezgov imajo
izrazit materinski instinkt. Mezeg je manj zahteven od konja, zato se
reja ne razlikuje od reje osla. 
Dejstvo je, da so mezgi v povprečju manjši od mul. Pri strokovnjakih
kroži veliko ugibanj o tem zakaj je temu tako. Nekateri menijo, da je to
zaradi fiziologije obeh samic in sicer manjše oslice v primerjavi z
večjo kobilo. Drugi spet trdijo da je to genetsko, pa čeprav po mnenju
ADMS (American Donkey and Mule Society) je genski zapis mezgov in mul
popolnoma enak. Mnogi so prepričani, da pri tem igra pomembno vlogo
velikost maternice obeh samic. Zato je višina mezga nekako omejena na
višino najvišje pasme osla, nasprotno pa imamo zelo visoke in krepke
mule, še posebej če križamo hladnokrvne pasme kobil npr. belgijsko
pasmo.

Pa še v nečem so mezgi bolj posebni od mul – zelo redki so.Zaradi
razlike v številu kromosomov med vrstama jih pridobimo težje kot mule.
Da, čeprav imata popolnoma enak genski zapis se v nečem le ločita. Po
ADMS se križance iz rodu equus lažje pridobi takrat, ko je število
kromosomov nižje pri moški živali. Mula ima za očeta osla (62
kromosomov), medtem ko je oče mezga žrebec (64 kromosomov), oba hibrida
pa imata vsak po 63 kromosomov.  Zato je reja mezgov prej »brca v temo
kot zadetek«.

Križanje med dvema vrstama prinese skoraj vedno 100% sterilnost  oziroma
neplodnost  potomcev (hibridov). Običajno se žrebce mezgov kastrira da
jih lažje obvladamo in da je delo z njimi lažje. Čeprav so sterilni ne
izgubijo spolnega nagona in je njihovo vedenje povsem enako tistemu od
plodnih kolegov.Vendar do danes še niso zabeležili primera, kjer bi
samec mezga ali mule bil sposoben  zaploditi potomca. Ženske živali
mezgov in mullahko imajo estrusni cikel. Znano je, da so mule, ki so jih
v preteklosti parili z žrebci ali osli tudi skotile žive mladiče. Vse
od leta 1527 je bilo zabeleženih več kot 60 takšnih primerov.

Nasprotno,je po podatkih društva ADMS, le en znan primer samice mezga.
To je bilo leta 1981 na Kitajskem, kjer se je kobila mezga oplodila z
oslom. Samičko so poimenovali ‘zmaj žrebička’ in je spominjala na osla s
karakteristikami mule. DNK testi so potrdili, da je bila kombinacija
kromosomov prednikov še neznana. Pričakovali so, da bo njen dedni zapis
osel-osel (očeta) in osel-osel (matere: če bi po materi dedovala samo
gene osla). Namesto tega so bili pari genov žrebičke ‘zmaja’
osel-osel/osel-konj, kar pomeni, da je njena mati mezeg prispevala
kombinacijo genov tako matere kot očeta.
Poleg že omenjenih vzrokov zakaj je mezgov v primerjavi z mulami zelo
malo je tudi to, da oslica težje sprejme žrebca, kot pa kobila osla.
Tudi v primeru, da do tega pride je verjetnost uspešne oploditve zelo
malo verjetna. Reja mezgov je otežkočena tudi zato ker zanimanje za rejo
oslov višjih pasem (kot je Baudet de Poitou) upada in postaja vse bolj
lokalnega pomena. Vzreditelji pa zaradi dragocene vzreje za ohranjanje
te pasme nočejo izgubljati plemenskih živali za reprodukcijo neplodnih
živali – mezgov.

Vir:
http://en.wikipedia.org/wiki/Hinny

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook