Kmetijstvo objavil

MINISTER BOGOVIČ NA POSVETU JAVNIH SLUŽB KMETIJSKEGA SVETOVANJA IN NOVE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič se skupaj z državnim sekretarjem Brankom Ravnikom, generalno dorektorico Direktorata za kmetijstvo Martino Bavec in drugimi sodelavci danes udeležuje 27. tradicionalnega posveta Javne službe kmetijskega svetovanja in Skupna kmetijska politika v letih od 2014 – 2020.

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je poudaril pomen današnjega posveta, ki je morda še toliko večji kot v preteklih letih, saj se z vedno hitrejšim tempom približujemo prelomu dveh programskih obdobij: zaključku programskega obdobja Skupne kmetijske politike 2007 – 2013 oziroma novemu programskemu obdobju Skupne kmetijske politike 2014 – 2020.

 

Ena izmed ključnih novosti, ki jih bo potrebno upoštevati pri pripravi navedenih dokumentov, predvsem bodočega programa razvoja podeželja,  je večji poudarek, ki ga Evropska komisija z navezavo na Strategijo »Evropa 2020« v svojih zakonodajnih predlogih sedaj namenja znanju, svetovanju ter povezovanju najrazličnejših akterjev v operativne skupine Evropskih inovativnih partnerstev za učinkovitejši prenos znanja in inovacij v prakso.

 

Pospeševanje prenosa znanja ter inovacij je celo prva izmed šestih prednostnih nalog evropske politike razvoja podeželja po letu 2013. Skupna evropska značilnost namreč je, da se sistemi znanja in inovacij v kmetijstvu in z njim povezanih panogah povsod po Evropi srečujejo z bolj ali manj izraženimi vrzelmi pri prenosu znanja v prakso, razdrobljenostjo v smislu prisotnosti tako formalnih kot tudi številnih novih neformalnih organizacij, ki vstopajo v ta sistem in katerih vloge se pogosto prekrivajo in si konkurirajo. Pojavljajo se različni novi posredniki v sistemu, ki delujejo na tržni podlagi. Razvojna omrežja, grozdi, soustvarjanje znanja ter druge oblike sodelovanja med različnimi akterji, postajajo vedno bolj prisotne. Linearni pristop h prenosu znanja in informacij od »zgoraj navzdol« se je izkazal za nezadostnega, neprilagojenega aktualnim spremembam, zato ga vedno bolj dopolnjuje sistemski pristop k prenosu znanja, ki je veliko bolj difuzen in vključuje različne akterje.

Vse to kaže na dejstvo, da povsod po Evropi in tudi doma obstaja še veliko prostora za izboljšave v sistemu prenosa znanja in inovacij v prakso ter da bodo vlaganja na tem področju ključna ne le za nadaljnji razvoj, temveč obstoj kmetijstva in z njim povezanih členov po vseh agro-živilski verigi: »…pri čemer je potrebno preseči v javnosti še vedno pogosto prisotna razmišljanja, da je kmetijsko-živilski sektor tradicionalni nizko tehnološki sektor ter namesto tega utrditi zavest, da slovensko kmetijstvo lahko in mora iskati svojo priložnost v večjem poudarku na znanju…« je bil odločen minister Bogovič. V svojem govoru je še izpostavil, da ima do Kmetijsko svetovalne službe visoka pričakovanja, saj ima ta svojimi nekaj več kot 300 svetovalci izjemen strokovni potencial, s kmetovalci in podeželjem pa najbolj direktni stik glede težav, pričakovanj in seveda razmišljanj o razvoju slovenskega kmetijstva.

MKO

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook