Kmetijstvo objavil

MINISTER BOGOVIČ PREDSTAVIL SPREMEMBE ZAKONOV S PODROČJA KMETIJSTVA IN OKOLJA TER AKCIJSKI NAČRT »LES JE LEP«

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je na novinarski konferenci predstavil spremembe in dopolnitve zakonov o kmetijstvu, o vodah, o varstvu okolja, o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov ter o kmetijskih zemljiščih. Spremembe in dopolnitve sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Predstavil pa je tudi Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 – »Les je lep«.

 

Spremembe Zakona o kmetijstvu

Cilj sprememb in dopolnitev Zakona o kmetijstvu je predvsem odprava administrativnih ovir in zmanjševanje stroškov za postopke uveljavljanja ukrepov skupne kmetijske politike, hkrati pa povečanje učinkovitosti izvajanja ukrepov in zagotavljanje namenske porabe sredstev.

Med drugim naj bi upravičenci po novem za vsa plačila ukrepov kmetijske politike uporabljali samo en transakcijski račun; prvostopenjski organ dobiva pristojnost, da z odločbo odvzame upravičenja ali odloči o vračilu sredstev za ukrepe kmetijske politike; sedanji rok, ko Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja lahko stranki odločbo odpravi in izda novo odločbo, se s šestih mesecev podaljšuje na eno leto; rok izdaje nove odločbe se bo štel od datuma na odločbi; omogočeno bo obročno odplačevanje dolga upravičencev; skrajšuje se obdobje prepovedi kandidiranja za ukrepe razvoja podeželja s petih na dve leti; znižuje sankcije v primeru neporočanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz pogodb o pravici do sredstev; pridelovalcem hmelja nalaga obveznost poročanja o pridelanih količinah do 15. oktobra v letu pridelave hmelja.

 

 

Spremembe Zakona o vodah

Največ sprememb in dopolnitev Zakona o vodah, se nanaša na postopke podeljevanja vodnih pravic. Zaradi izboljševanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije se za nekatere vrste rabe vode, za katere je treba pridobiti koncesijo, določi obveznost.

Po novem je za neposredno rabo vode za pristanišče in sidrišče, vsakršno gojenje in proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW. treba pridobiti vodno dovoljenje.

Novo je tudi to, da se bo vodno dovoljenje s pridobitvijo lastninske pravice avtomatično preneslo na novega lastnika. Novost je tudi možnost, da vlada s predpisom opredeli vrste rabe, za katere ne bo treba pridobiti vodne pravice, temveč bo treba tako rabo samo registrirati. Pri tem gre za vrste in količin rabe vode, ki dejansko nima vpliva na vodni režim in stanje voda. Tudi ta določba gre v smeri poenostavitve postopkov dovoljevanja posebne rabe vode. Na področju vodovarstvenih območij se bo bolj natančno opredelila obveznost izplačila nadomestil. Z novo določbo se ureja postopek uveljavljanja izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru posegov v javnem interesu.

 

Spremembe Zakona o varstvu okolja

Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu okolja vsebujejo nekatere spremembe in dopolnitve veljavnega Zakona o varstvu okolja, ki bodo spodbujale razvoj gospodarstva ter pripomogle k zmanjševanju administrativnih ovir in administrativnih bremen.

Veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki niso IPPC, se bo s petih podaljšala na deset let. Preostanek emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012, ki jih do konca leta 2012 ne bo mogoče razdeliti, ne bo razveljavljen, pač pa bo po novem na razpolago državi. Učinkoviteje bo urejen tudi javni sektor na področju izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Del ravnanja z določenimi vrstami komunalnih odpadkov bo lahko vlada uredila tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to ni v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi. Učinkoviteje bo urejen javni sektor na področju izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Del ravnanja z določenimi vrstami komunalnih odpadkov bo lahko vlada uredila tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to ni v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi.

 

Spremembe Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov

Minister Bogovič je predstavil tudi spremembe in dopolnitve Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov in Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jih bo vlada obravnavala  prihodnji teden.

V zakonu je bila za opravljanje strokovnih nalog promocije predvidena izbira njihovega izvajalca z javnim razpisom za šestletno obdobje, s spremembo zakona bo strokovne naloge promocije opravljalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

 

Spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih

Minister Bogovič pa je predstavil tudi spremembe in dopolnitve Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je v postopek predložila skupina poslancev državnega zbora.

V predlogu zakona se odškodnina odmeri od tlorisne površine kmetijske rabe in ne od celotne površine zemljiške parcele, na kateri je predvidena gradnja objekta, kot to določa veljavni zakon. Kot tlorisna površina kmetijske rabe se šteje tlorisna površina objekta, ki leži na zemljišču, ki je po dejanski rabi, kot je razvidna iz projektne dokumentacije, njiva in vrt, travniška površina, trajni nasad in druga kmetijska površina. Pomembno je tudi to, da se odškodnina zaradi spremembe namembnosti izračuna kot zmnožek tlorisne površine kmetijske rabe in faktorja A, ki se določi glede na boniteto zemljišča na katerem leži tlorisna površina kmetijske rabe. Faktor A je odvisen od bonitete zemljišča in vrste objekta, ki se gradi. Faktor A za gradnjo objektov transportne infrastrukture in drugih gradbenih objektov (npr. ceste, železniške proge, mostovi, predori, pristanišča, jezovi, športna igrišča, marine, objekti za ravnanje z odpadki, pokopališča, idr.) tako znaša od 1 do 5 evrov na kvadratni meter tlorisne površine kmetijske rabe. Za druge objekte pa znaša faktor A od 4 do 20 evrov na kvadratni meter tlorisne površine kmetijske rabe. Določene so tudi dodatne izjeme, ko se odškodnina zaradi spremembe namembnosti ne plača.

 

Akcijski načrt »Les je lep«

Na koncu je minister predstavil še Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 – »Les je lep«. Akcijski načrt na podlagi analize stanja določa cilje, ukrepe, kazalnike in roke za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi ter za oživitev in razvoj predelave lesa in energetske uporabe njegovih ostankov. Gre za operativni dokument za povečanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne vrednostne verige. Dokument opredeljuje les kot strateško surovino Slovenije, ki ima še veliko neizkoriščenega potenciala.

 MKO

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook