Zanimivosti objavil

Minister Bogovič v Bruslju o podnebnih spremembah

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič se je danes udeležil
rednega zasedanja Sveta EU za okolje. Na njem so ministri med drugim
obravnavali sklepe Sveta s področja podnebnih sprememb in sicer glede
prehoda EU na nizkoogljično gospodarstvo ter o nadaljevanju aktivnosti
po podnebni konferenci v Durbanu. Razpravljali so tudi o zakonodajnem
predlogu glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo pridelavo
gensko spremenjenih organizmov na svojem ozemlju in glede Uredbe o
vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe LIFE.

Med
najpomembnejšimi točkami današnjega zasedanja je bila razprava o
podnebnih spremembah, kjer so ministri obravnavali Načrt za prehod na
konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, ki ga
je v začetku leta 2011 pripravila Evropska komisija. Načrt vsebuje
indikativne mejnike EU za zmanjšanje emisij do leta 2050, in sicer 40 %
do 2030, 60 % do 2040 in 80 % do 2050 glede na leto 1990, ki naj bi jih
ministri sprejeli kot dobro podlago za nadaljnje delo. Po daljši
intenzivni razpravi sklepi žal niso bili sprejeti, saj ni bilo možni
najti kompromisa k predlogom Poljske. Predsedujoči je zaključil, da so
bili sprejeti sklepi predsedstva, ki jih podpira 26 DČ. Slovenija je
predhodno že na delovni ravni uspela v sklepe vgraditi tudi besedilo o
LULUCF (raba tal, spremembe rabe tal in gozdarstvo) in je zelo
zadovoljna, da so države članice podprle ta predlog. Temeljni namen
Slovenije je bil opozoriti na pomen LULUCF pri zmanjševanju emisij
toplogrednih plinov in upoštevanju le teh pri oblikovanju prihodnje
politike EU  na področju podnebnih sprememb. Slovenija je svoj pogled na
upravljanje z LULUCF predstavila tudi v posebnem dokumentu, v katerem
je  naslovila možnosti, ki jih nudi LULUCF za zmanjševanje emisij
toplogrednih plinov državam, bogatimi z gozdovi, kot je tudi Slovenija.
Dokument je bil posredovan državam članicam in Komisiji; Slovenija si
obeta, da bo v naslednjih mesecih deležen potrebne pozornosti.

Ministri
so opravili tudi orientacijsko razpravo o Predlogu uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne
ukrepe (LIFE), ki ga je Evropska komisija, v sklopu večletnega
finančnega okvirja 2014–2020, objavila decembra lani, s skupno
vrednostjo dobre 3,6 milijarde EUR. Novi vidiki prihodnjega programa
LIFE so: oblikovanje dveh podprogramov, in sicer za okolje in novi za
podnebne ukrepe ter jasnejša opredelitev prednostnih nalog z večletnimi
delovnimi programi, sprejetimi s posvetovanjem z državami članicami in
nove možnosti za izvajanje programov v večjem obsegu preko »integriranih
projektov«, ki lahko pripomorejo k zbiranju drugih sredstev EU,
nacionalnih in zasebnih sredstev za okoljske in podnebne cilje. Minister
Bogovič je poudaril, da Slovenija želi, da bodo kriteriji za
dodeljevanje sredstev LIFE temeljili na upoštevanju deleža ozemlja DČ,
ki je vključen v omrežje Natura 2000 in koncentraciji prednostnih
naravnih habitatnih tipov in vrst na ozemlju države članice. Že tako
omejena sredstva se morajo nameniti projektom upravljanja bogatih
ekosistemov in s tem upoštevati ohranjenost narave neke DČ ter njena
pretekla prizadevanja pri doseganju skupnih ciljev EU. Zlasti v
kontekstu financiranja podnebnih ukrepov se Sloveniji zdi ključno tudi
upoštevanje poraščenosti teritorija države z gozdovi, kot tudi struktura
in raven ohranjenosti teh gozdov ter stopnjo izpostavljenosti učinkom
podnebnih sprememb.

Ministri
so po zahtevni razpravi sprejeli sklepe o nadaljevanju pogajanj po
podnebni konferenci v Durbanu. S sklepi so sprejeli okvirne usmeritve za
nadaljevanje pogajanj, zlasti kar se tiče dolžine drugega ciljnega
obdobja, obveznosti EU in njenih držav članic glede količinskega
omejevanja in zmanjševanja emisij (QUELRO) v drugem ciljnem obdobju ter
prenos enot dodeljene količine iz prvega v drugo ciljno obdobje. V zvezi
z LULUCF (raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo) bo Svet
predvidoma pozdravil tudi pravila za obračunavanje ponorov ogljikovega
dioksida v gozdovih, ki so bila sprejeta na konferenci v Durbanu, pri
čemer se bo Slovenija zavzemala za upoštevanje različne posebnosti
držav, bogatih z gozdovi.

Ministri
so potrdili tudi sklepe Sveta o  pripravah na konferenco o trajnostnem
razvoju »Rio + 20«, ki bo potekala junija letos v Rio de Janeiru. Glavni
temi bosta zeleno gospodarstvo v okviru trajnostnega razvoja in
izkoreninjenje revščine ter institucionalni okvir trajnostnega razvoja.

Popoldne
pa so ministri EU skušali doseči politični dogovor glede predloga akta o
spremembi Direktive 2010/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo
ali prepovejo gojenje GMO na svojem ozemlju. Slovenija že od zasedanj
Sveta za okolje v letu 2008 podpira možnost, da države članice dobijo
večjo možnost za odločanje o pridelavi odobrenih GSO na svojem ozemlju.
Dansko predsedstvo je, v luči iskanja kompromisa, direktivi dodalo nov
pristop, ki predvideva možnost uveljavitve izjeme za pridelavo GSO že v
postopku obravnave vloge za posamezen GSO za namen pridelave, pred
odobritvijo na ravni EU. Slovenija se bo še naprej zavzemala za
opredelitev razlogov za omejitev ali prepoved gojenja, zlasti tistih,
vezanih na splošno okoljsko politiko in kmetijske vidike. V prihodnosti
pa bo potrebno nameniti dodatno pozornost tudi urejanju možnih čezmejnih
vplivov pridelave GSO. Minister Bogovič je poudaril, da si Slovenja
želi takšen akt, ki nam bo omogočal zadostno pravno varnost prepovedi,
zato si močno prizadevamo za opredelitev razlogov za omejitev ali
prepoved pridelave GSO.

MKGP

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook