Zanimivosti objavil

Minister Bogovič za ohranitev malih ribiških sektorjev, kot je slovenski

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič se mudi na dvodnevnem
zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo. Prvi dan so ministri
razpravljali o reformi skupne ribiške politike. Minister se je v
razpravi zavzel za upoštevanje posebnosti malih ribiških sektorjev z
velikim deležem malega priobalnega ribolova. Poudaril je, da se takšnim
sektorjem ne sme nalagati dodatnih finančnih in drugih bremen ter
predlagal določene ukrepe, s katerimi bi omilili morebitne kratkoročne
negativne socio-ekonomske učinke reformirane politike. Ob robu zasedanja
pa se je minister Bogovič srečal tudi z evropskim komisarjem za
kmetijstvo in razvoj podeželja, Dacianom Ciolosom.

Ministri so
na tokratnem Svetu razpravljali o vseh ključnih »stebrih« reforme skupne
ribiške politike – SRP (temeljni uredbi o SRP, uredbi o enotni tržni
ureditvi ribiških in ribogojskih proizvodov, uredbi o Evropskem
pomorskem in ribiškem skladu).

V okviru
razprave o temeljni uredbi o SRP so ministri tokrat izmenjali mnenja o
odpravi zavržkov oziroma uvedbi tako imenovanega obveznega popolnega
iztovora najbolj komercialnih in ogroženih vrst rib. Slednje predstavlja
enega izmed štirih najpomembnejših elementov reforme ribiške politike.
Minister Bogovič je izrazil podporo odpravljanju zavržkov, ko gre za
industrijski ribolov z velikimi količinami zavržkov. Ob tem pa je
opozoril na specifične lastnosti slovenskega ribištva, ki je izjemno
majhno z velikim deležem malih plovil pod 12 metrov. To pomeni, da imajo
ribiči tudi manjše dnevne ulove in zavržke. Poleg tega v Sloveniji ni
ribiške organizacije proizvajalcev ali tovarne za pridelavo ribje moke.
Ravnanje s tako nizkimi količinami zavržkov slovenskega ribištva pa za
podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov, ni ekonomsko zanimivo. »Želim
opozoriti, da bo zaradi tega obvezen iztovor zavržkov za naše ribištvo
povzročil nesorazmerno visoke stroške in administrativne obremenitve,
tudi v povezavi z veterinarsko in higiensko zakonodajo. Po drugi strani
pa obveznost popolnega iztovora zaradi majhnih zavržkov v našem ribištvu
ne bo imela bistvenega pozitivnega učinka na morsko okolje
,« je dejal minister Bogovič.

V okviru
razprave o uredbi o Evropskem pomorskem in ribiškem skladu je minister
Bogovič izpostavil, da je treba v prehodnem obdobju do doseganja ciljev
nove SRP, zagotoviti preživetje ribičev, še posebej v sektorjih z
velikim deležem malega priobalnega ribolova. S tem namenom se je zavzel,
da se v novem skladu zagotovi ukrepe, kot so investicije v obnovo ali
nakup plovil malega priobalnega ribolova ter menjava motorja pod
določenimi pogoji, kompenzacija za začasno ukinitev ribiške dejavnosti
zaradi bioloških vzrokov ter socio-ekonomski ukrepi. Predlagal je tudi
višjo stopnjo pomoči za ukrepe v malem priobalnem ribolovu, in sicer da
bi bila ta višja za dodatnih 35 in ne le predlaganih 25 odstotnih točk.
Na področju ukrepov za razvoj ribogojstva pa je izpostavil tudi, da
Slovenija pogreša investicije v nove ribogojnice in predelovalne obrate
ter možnost posodobitve obstoječih.

V okviru
razprave o enotni tržni ureditvi ribiških in ribogojskih proizvodov se
je minister osredotočil na prihodnjo ureditev organizacij proizvajalcev.
Te bodo namreč imele pomembno vlogo pri opravljanju nekaterih
aktivnosti prihodnje ribiške politike, predvsem pa bodo deležne tudi
določenih dodatnih podpor. Minister je zato poudaril, da trenutni pogoji
za priznanje in delovanje organizacij proizvajalcev niso prilagojeni
posebnostim malih ribiških sektorjev ter pozval, da se odpre možnost
združevanja ribičev in ribogojcev tudi v takšnih sektorjih. Zavzel se je
za opustitev nekaterih strogih pogojev za priznanje organizacij
proizvajalcev ter večjo fleksibilnost glede pravil njihovega delovanja
in ukrepov, ki jih lahko izvajajo.

Minister
Bogovič se je ob robu zasedanja srečal tudi z evropskim komisarjem za
kmetijstvo in razvoj podeželja, Dacianom Cioloşom. Na srečanju je
minister Bogovič izpostavil ključna vprašanja Slovenije povezana z
reformo Skupne kmetijske politike. Komisarja je seznanil s predlogom
Slovenije glede potrebne prožnosti pri izvedbi novega sistema
neposrednih plačil, zlasti, da se predvidi možnost dodelitve različne
višine neposrednih plačil za njive in travinje. Glede izvajanja
ozelenitve neposrednih plačil je minister izpostavil potrebo po
prilagoditvi predlaganih ukrepov, upoštevajoč specifične razmere v
posamezni državi članici. Kot tretjo ključno področje pa je minister
izpostavil vprašanje bodočega financiranja politike razvoja podeželja. V
tem delu Slovenija poudarja, da večje znižanje višine sedanje
nacionalne ovojnice v naslednjem programskem obdobju ni sprejemljivo,
tako z vidika nadaljevanja začetih procesov prestrukturiranja, kot tudi
spodbujanja razvoja trajnostnega kmetijstva in podeželja.

MKGP 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook