Kmetijstvo objavil

Minister Jarc nadaljuje z zavzemanjem za stabilnost slovenskega kmetijstva

Luksemburg, 28. 10. 2008
— Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc
se udeležuje zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, kjer so
ministri nadaljevali razpravo o spremembah in prilagoditvah Skupne
kmetijske politike. Te naj bi stopile v veljavo predvidoma prihodnje
leto. Minister Jarc se je tudi tokrat v pogajanjih s predsedujočo
Francijo in Evropsko komisijo zavzel za rešitve, ki zagotavljajo
slovenskim kmetom čimbolj stabilno in predvidljivo kmetovanje do leta
2013. Poleg tega so nadaljevali razpravo tudi o shemi razdeljevanja
sadja in zelenjave v šolah. Evropska komisija pa je ministrom prvič
predstavila predlog uredbe, s katero želi preprečiti, da bi se na trgu
EU pojavljal nezakonito posekan les v gozdovih EU ali tretjih držav.

Minister Iztok Jarc je na pogajanjih s francoskim predsedstvom in Evropsko komisijo ponovno izpostavil potrebo po ohranitvi posebne premije za bike in vole ter izvajanje plačil za ekstenzivno rejo ženskih govedi
do leta 2013. Govedoreja je namreč za slovensko kmetijstvo strateškega
pomena, saj se z njo ukvarja več kot polovico kmetijskih gospodarstev,
večina v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo (OMD območja).

Poleg
tega je poudaril, da bi morale imeti države članice dovolj možnosti za
reševanje specifičnih problemov v posameznih sektorjih v težavah. Glede
predloga, ki se nanaša na postopno povišanje
mlečnih kvot vse do njihove ukinitve leta 2015 je minister Jarc povedal,
da je »Slovenija zadržana, ker bi to lahko ogrozilo mlečno pridelavo
zlasti v gorsko-hribovskih območjih«. Predlagal je, da se mlečne kvote
do izdelave poročila o učinku letošnjega povečanja za dva odstotka, ne
povečajo. Poročilo naj bi bilo izdelano leta 2011.

Minister Jarc je ponovno poudaril, da si Slovenija prizadeva, da se odločitev o določitvi spodnje meje skupnega zneska ali skupne površine,
ki je upravičena do plačila, prepusti državam članicam. Na podlagi
zadnjega predloga Komisije bi Slovenija lahko uvedla spodnji prag na
ravni 0,53 ha na kmetijsko gospodarstvo.

Slovenija je ponovno izrazila nasprotovanje prenosu sredstev iz neposrednih plačil
v razvoj podeželja oz. uvedbi t.i. modulacije v novih državah članicah.
Ta sredstva bi se sicer uporabila za reševanje novih izzivov v okviru
ukrepov razvoja podeželja, torej za reševanje podnebnih sprememb,
biodiverzitete, ohranjanje okolja in varovanje voda. Minister Jarc je
izpostavil, da je potrebno za nove države članice najti ustrezno rešitev
financiranja prilagajanja na nove izzive že od leta 2010 naprej.

Trenutno
predlagana rešitev bi namreč za Slovenijo pomenila znižanje neposrednih
plačil za devet odstotkov kmetijskih gospodarstev oz. njihov prenos k
ukrepom razvoja podeželja. Gre za kmetijska gospodarstva, ki prejmejo
več kot 5 tisoč EUR neposrednih plačil. To pa je v nasprotju od
sprejetih ciljev ob uvedbi regionalnega modela sheme enotnega plačila,
ki ga je Slovenija začela izvajati lani.

Francosko predsedstvo načrtuje politični dogovor o prilagoditvah SKP v novembru po sprejemu mnenja Evropskega parlamenta.

Uredba o preprečevanju nelegalne sečnje gozdov
Evropska
komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je
ministrom predstavila predlog uredbe Sveta in Evropskega parlamenta o
določitvi obveznosti za subjekte v zvezi z dajanjem v promet lesa in
lesnih proizvodov. Uredba predvideva enotni sistem preverjanja
legalnosti za ves les in lesne proizvode, ki sogozd dani na trg EU, s čimer želi Evropska komisija preprečiti trgovino z nezakonito  pridelanim lesom v EU.

Slovenija
je načeloma podprla predstavljen predlog uredbe, saj se, kot je dejal
minister Jarc, »zavedamo, da je nelegalna sečnja velik svetovni problem,
ki ima tako okoljske kot socialno-ekonomske posledice, zato je treba
ukrepati kar se da hitro«.

Ob tem je minister Jarc opozoril, da
bi zaradi precejšnjih razlik v predpisih med državami članicami EU o
sečnji gozdov lahko prišlo do neenakega konkurenčnega položaja
gozdarskih sektorjev. Izrazil je skrb zaradi administrativnega bremena,
ki bi bilo naloženo gozdarskim subjektom in njegovemu vplivu na njihovo
konkurenčnost: »Predvsem nas skrbi, kakšne bodo posledice tega predloga
za zelo majhne gospodarske subjekte in les, ki izvira iz drobnih
posesti.«

V Sloveniji je več kot 300 tisoč lastnikov gozdov, več
kot 70 odstotkov pa je zasebnih. Od fizičnih in pravnih oseb, ki dajejo
gozdne lesne sortimente ali lesne proizvode na trg, predlog uredbe
zahteva, da pri tem ravnajo po »sistemu skrbnosti«. To obsega dostopnost
do informacij, vključno z legalnostjo izvora lesa, postopek
obvladovanja tveganj in pregledovanje računov.

Nezakonita sečnja
je pogost pojav v svetu, ki škodi okolju, zmanjšanju biotske
raznovrstnosti, zmanjšuje konkurenčnost zakonitih gozdarskih dejavnosti
ter je tesno povezana s korupcijo, organiziranim kriminalom in nasilnimi
konflikti. Problem krčenja in degradacije gozdov obsega 20 odstotkov
letnih emisij CsadjeO2.

Sadje in zelenjava v šolah
Ministri
so tudi tokrat nadaljevali tudi razpravo o uvedbi sheme sadja in
zelenjave v šole, ki naj bi se začelo predvidoma izvajati v šolskem letu
2009/2010. V zadnjem predlogu Komisije je državam članicam dana
možnost, da same določijo upravičene proizvode in ciljno starostno
skupino otrok, ki bodo zajete v brezplačno razdeljevanje sadja in
zelenjave. Na takšno nujno ureditev je Slovenija opozorila že na
septembrskem zasedanju, ko je načeloma pozdravila ukrep. Kljub temu je
tokrat Slovenija ponovno opozorila, da je vrednost pomoči Skupnosti
premajhna in da je ključni pogoj za učinkovitost ukrepa njegova
enostavna izvedba.

Cilj ukrepa je povečati porabo sadja in
zelenjave zlasti med mladimi, saj se v zadnjih letih pri EU otrocih
močno povečuje pojav debelosti in prekomerne teže. Dnevna poraba sadja
in zelenjave v EU namreč pada in je pod priporočenimi 400 g/dan.
Evropska komisija predvideva sofinanciranje izvajanja ukrepa v skupni
višini 90 mio EUR/šolsko leto.

OBJAVIL/A BRIGITA PRIMC

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook