Drobnica objavil

Minister Jarc v Bruslju za stabilnost slovenskega kmetijstva

Kmetijski ministri so na tokratnem zasedanju Sveta EU
za kmetijstvo in ribištvo, ki se ga udeležuje tudi slovenski minister
Iztok Jarc, nadaljevali razpravo o spremembah in prilagoditvah Skupne
kmetijske politike. Te naj bi stopile v veljavo predvidoma prihodnje
leto. Minister Jarc se je v ključnih pogajanjih zavzel za rešitve, ki
zagotavljajo slovenskim kmetom stabilno in predvidljivo kmetovanje do
leta 2013. Poleg tega so opravili tudi razpravo o spremembah ukrepa
pomoči v hrani najrevnejšemu prebivalstvu ter o shemi razdeljevanja
sadja in zelenjave v šolah.

Minister Iztok Jarc
je na pogajanjih s francoskim predsedstvom in Evropsko komisijo
izpostavil potrebo po ohranitvi posebne premije za bike in vole ter
izvajanje plačil za ekstenzivno rejo ženskih govedi do leta 2013.
Govedoreja je namreč za slovensko kmetijstvo strateškega pomena, saj se z
njo ukvarja več kot polovico kmetijskih gospodarstev, večina v območjih
z omejenimi možnostmi za kmetijstvo (OMD območja). Poleg tega pa prav
reja govedi in drobnica omogočata izrabo travinja, ki predstavlja 58
odstotkov vse kmetijske zemlje v uporabi.    

Minister
Jarc je poudaril, da bi morale imeti države članice dovolj možnosti za
reševanje specifičnih problemov v posameznih državah članicah. Med njimi
je za Slovenijo izpostavil predvsem mlečni sektor. »Prizadevamo si za
ustrezne ukrepe, ki bi omogočili prirejo mleka tudi na gorsko-hribovskih
območjih in obstoj oziroma prestrukturiranje malih mlečnih kmetij, na
katerih ni druge alternative kmetovanja,« je dejal Jarc.  

Glede
predloga, ki se nanaša na postopno povišanje mlečnih kvot vse do
njihove ukinitve leta 2015 je minister Jarc povedal, da je »Slovenija
zadržana, ker bi to lahko ogrozilo mlečno pridelavo zlasti v
gorsko-hribovskih območjih«. V Sloveniji je namreč več kot 60 odstotkov
proizvajalcev lociranih v OMD območjih in letno proizvedejo do 50 tisoč
kg mleka. 

 Minister Jarc je tudi poudaril, da si
Slovenija prizadeva, da se odločitev o določitvi spodnje meje skupnega
zneska ali skupne površine, ki je upravičena do plačila, prepusti
državam članicam. Na podlagi zadnjega predloga Komisije bi Slovenija
lahko uvedla spodnji prag na ravni 0,53 ha ali 267,5 EUR na kmetijsko
gospodarstvo. 

 Slovenija tudi načelno nasprotuje
prenosu sredstev od neposrednih plačil v razvoj podeželja oz. uvedbi
t.i. modulacije. Za Slovenijo bi to pomenilo dodaten izpad neposrednih
plačil za devet odstotkov kmetijskih gospodarstev. Ta sredstva bi se
sicer uporabila za reševanje novih izzivov v okviru ukrepov razvoja
podeželja. Minister Jarc je poudaril, da je to v nasprotju od sprejetih
ciljev ob uvedbi regionalnega modela sheme enotnega plačila, ki ga je
Slovenija začela izvajati lani. Minister Jarc je pozval Komisijo, naj
ponovno razmisli o zagotovitvi dodatnih sredstev za prilagajanje
kmetijstva novim izzivom na nivoju EU. Potreben je namreč hitrejši
skupen odziv in solidarnost med vsemi državami članicami.

Sadje in zelenjava v šolah

 Ministri
so tokrat nadaljevali tudi razpravo o uvedbi sheme sadja in zelenjave v
šole, ki naj bi se začelo predvidoma izvajati v šolskem letu 2009/2010.
Cilj je povečati porabo sadja in zelenjave zlasti med mladimi, saj se v
zadnjih letih pri EU otrocih drastično povečuje pojav debelosti in
prekomerne teže. Dnevna poraba sadja in zelenjave v EU namreč pada in je
pod priporočenimi 400 g/dan. Evropska komisija predvideva
sofinanciranje izvajanja ukrepa v skupni višini 90 mio EUR/šolsko leto.
Slovenija
je ukrep pozdravila, saj bi lahko z njim pripomogli k boljši prehrani
slovenskih otrok. Ob tem pa je opozorila, da je vrednost pomoči
Skupnosti premajhna, v kolikor želimo doseči ustrezen učinek ukrepa.
Obenem pa bi moralo biti tudi enostavnejše izvajanje ukrepa ter državam
članicam prepustiti, da same določijo ciljno starostno skupino otrok, ki
bodo zajete v brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave. 

Minister
Jarc je ob tem predstavil pilotni projekt ‘Jabolko v šoli’, ki se je v
Sloveniji od leta 2004 uspešno izvajal tri leta. Vanj je bilo vključenih
25 osnovnih in 25 srednjih šol, katerih učencem so bila 3-krat na teden
na voljo jabolka lokalnih pridelovalcev. 

Pomoč v hrani socialno ogroženim

 Evropska
komisija pa je ministrom predstavila tudi spremembe ukrepa pomoči v
hrani socialno ogroženim prebivalcem EU. Ključna novost, ki naj bi
stopila v veljavo 2010, bo možnost razširjenega nabora proizvodov ter
poleg črpanja intervencijskih zalog tudi nakup drugih živil na trgu. Po
novem bodo države članice same izbirale proizvode glede na svoje
prehranske potrebe in socialno ogroženim ponudile tudi meso, olje, sadje
in zelenjavo ipd. Slovenija je v preteklih letih že uspešno izvajala
omenjeni ukrep. V letu 2006 je 180 tisoč prejemnikov pomoči prejelo
hrano v skupni vrednosti 1,3 mio EUR, v 2007 158 tisoč prejemnikov
dobrih 1,9 mio EUR. Za letošnje leto je na voljo 1,5 mio EUR,
prejemniki  pa bodo prejeli pšenično moko, sladkor, testenine, riž in
mleko. V letu 2009 bo za izvajanje ukrepa namenjenih 2,3 mio EUR.

OBJAVIL/A ANA PIŠLJAR

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook