Kmetijstvo objavil

Minister Pogačnik na predstavitvi izkušenj protitočne obrambe v tujini in na srečanju s predstav

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano dr. Milan Pogačnik se je danes dopoldne v Mariboru udeležil
predstavitve izkušenj protitočne obrambe z letali v Avstriji in Grčiji.
Popoldne je nagovoril udeležence devetega srečanja managerjev slovenskih
kmetijskih in živilskih podjetij, kjer je poudaril, da lahko država za
razvoj živilsko-predelovalne industrije oblikuje ustrezno podporno
okolje, konkretne poslovne odločitve in usmeritve podjetij ter
medsebojno povezovanje pa so v rokah lastnikov in vodstev posameznih
podjetij
 
Minister Pogačnik je na predstavitvi izkušenj protitočne obrambe v
tujini poudaril, da toča ni problem zgolj kmetijstva, zato tudi zaščita
oz. obramba pred njo ne more biti samo stvar zaščite kmetijskih
pridelkov, pač pa zaščite premičnega in nepremičnega premoženja širše
javnosti.

»Na ministrstvu menimo, da je v času
podnebnih sprememb, ko strokovnjaki napovedujejo vse močnejša neurja,
potrebno nadaljevati s poskusno obrambo pred točo. Naša država sodi med
območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi, nevarnost pojava toče
pa se je pri nas tudi znatno povečala,« je dejal minister Pogačnik.

Ob tem je dodal: »V strokovni javnosti
se pojavljajo različna strokovna mnenja o učinkovitosti obrambe pred
točo. Sredstva, ki jih za to namenjamo se gibljejo med 0,2 in 4,4
odstotke povzročene škode zaradi neurij s točo in so zanemarljiva v
primerjavi s tem, kakšno škodo lahko ta povzročijo. Strokovnjaki v
Avstriji, Nemčiji, Grčiji, ZDA in Kanadi so naredili več raziskav, ki so
dale rezultate v prid izvajanju tovrstne obrambe, zato je smiselno
poskusno obrambo pred točo nadaljevati, okrepiti in posodobiti.«

Ministrstvo je zato že leta 2007 začelo
uresničevati projekt postavitve točemernega poligona, ki bo dal
zanesljive podatke, kako uspešna je poskusna obramba pred točo. Poleg
tega ministrstvo zdaj pripravlja večletni skupni ciljno raziskovalni
projekt, h kateremu bo povabilo tudi ministrstvi za obrambo in okolje.
Obrambno ministrstvo ima namreč letala, ki bi lahko ob ustrezni
opremljenosti ter usposobljenosti pilotov uspešno izvajala posipavanje
točonosnih oblakov, okoljsko ministrstvo pa ima v lasti Radarski center
Lisca.

Minister pa je ob tem izpostavil tudi
druge ukrepe za zaščito pred posledicami toče, kot sta mreže proti toči
in zavarovanja kmetijske proizvodnje.

Ministrstvo je začelo s sofinanciranjem
projekta poskusne letalske obrambe pred točo je leta 1999 in ga bo
skladno s sklepom vlade iz leta 2005 nadaljevalo do leta 2010. Sredstva
za ta namen so se z leti povečevala z začetnih dobrih 37 tisoč EUR do
sedanjih dobrih 79 tisoč EUR na leto.

Na popoldanskem srečanju managerjev
slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij je minister Pogačnik
poudaril, da »ko govorimo o vlogi države pri podpori živilske industrije
ali pa katerekoli druge gospodarske panoge, semoramo zavedati, da
živimo v tržnem gospodarstvu, kjer je vloga države omejena. Njena
osnovna naloga je, da z vidika zakonodaje in finančnih podpor vzpostavi
takšno podporno okolje, v katerem se lahko gospodarstvo razvija.«

Poleg tega je izpostavil nekaj ključnih
izzivov živilsko-predelovalne panoge, kot so ohranitev pomena kmetijstva
in živilsko-predelovalne industrije v Sloveniji v smislu ohranitve
obsega proizvodnje mleka in mesa ter dvig proizvodnje hrane rastlinskega
izvora; dvig konkurenčnosti, ki zajema povezovanje in rast, izboljšanje
stroškovne učinkovitosti, večjo specializacijo in izkoriščenost
kapacitet ter rast prodaje doma in v tujini; večjo prepoznavnost
proizvodov in povečanje prodaje z izkoriščanjem neizkoriščenih
potencialov, kot so naravno okolje, kakovost proizvodov, več
promocijskih oz. oglaševalskih akcij, skupna promocija.

Ministrstvo je že v predpristopnem
obdobju omogočilo prilagajanje in posodobitev proizvodnje živilskih
podjetij. Tako je od leta 2002 do danes za ta namen dodelilo različnim
razvojnim projektom 53 mio EUR slovenskih in evropskih sredstev. Tudi v
Programu razvoja podeželja RS 2007-2013 je največ investicijskih
sredstev, nekaj več kot 83 mio EUR, namenjenih prav naložbam v gradnjo
in nakup nepremičnin, nakup novih strojev in opreme ter uveljavljanje
drugih splošnih stroškov pri investicijah v živilski industriji. Od
štirih objavljenih javnih razpisov sta dva že zaključena, dodeljenih pa
je bilo 9,9 mio EUR investicijskih podpor.

V novem programskem obdobju je
ministrstvo v soglasju s Komisijo razširilo podporo za naložbe za
predelavo in trženje tudi za nekmetijske proizvode, kot so kruh, kis,
testenine ipd. Prav na ta način in s temi sredstvi je država ob pomoči
EU posodobila tehnologijo predelave kmetijskih in živilskih proizvodov v
Sloveniji, kar je doprineslo k visoki ravni tehnološke opremljenosti
slovenske industrije ter posledično k zvišanju storilnosti, kakovosti
ter tudi konkurenčnosti proizvodnje.

Poleg tega je bilo živilski industriji v
obdobju 2005-2008 namenjenih dobrih 9 mio EUR izvoznih nadomestil.
Dodatnih finančnih pomoči za promocijo na tretjih trgih, izobraževalno
in drugo podobno dejavnost pa so deležni tudi proizvajalci v vinarstvu.

V zadnjih treh letih je ministrstvo v
okviru dovoljenih aktivnosti EU občutno prispevalo k promociji
slovenskega kmetijskega in živilskega sektorja. Za različne sejme doma
in v tujini, oglaševalske kampanje in drug promocijski material je
namenilo skorja 1,5 mio EUR. Ob tem si država prizadeva pospeševati
gospodarsko sodelovanje v tujini tudi z obiski državnikov na različnih
ravneh. Pri tem sodelujejo močne gospodarske delegacije, kar predstavlja
priložnost  tudi za predstavnike živilske industrije. Ministrstvo bo v
drugi polovici leta pripravilo tudi predlog zakona o generični promociji
kmetijskih in živilskih proizvodov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

OBJAVIL/A KMETIJA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook