Zanimivosti objavil

MINISTRI DOSEGLI SPLOŠNI DOGOVOR GLEDE REFORME SKUPNE RIBIŠKE POLITIKE

Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Branko Ravnik se je včeraj udeležil zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na tokratnem zasedanju so ministri danes v zgodnjih jutranjih urah dosegli splošni politični dogovor o reformi Skupne ribiške politike (SRP), in sicer glede predloga temeljne uredbe o ribiški politiki ter o predlogu uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva. Slovenija se je odločno zavzemala za upoštevanje posebnosti malih ribiških sektorjev z velikim deležem malega priobalnega ribištva. Kljub temu, da je Slovenija v pogajanjih dosegla za slovenski ribiški sektor nekatere ugodne rešitve, predloga ni mogla v celoti podpreti.

Za Slovenijo predstavljata najbolj občutljivi vprašanji predloga osnovne uredbe sistem prenosljivih ribolovnih koncesij in prepoved zavržkov oziroma uvedba obveznosti t.i. popolnega iztovora neželenega ulova.

Državni sekretar Branko Ravnik je na zasedanju poudaril, da Slovenija podpira obvezni iztovor vsega ulova oziroma odpravo zavržkov, ko gre za industrijski ribolov oziroma za režime ribolovnih kvot na ravni EU, kjer so zavržki največji problem. Obenem pa je opozoril na posebnosti majhnega slovenskega ribiškega sektorja in se zavzel, “da se zagotovi določena izjema za manjše ribiške sektorje, ki ne upravljajo ribištva na podlagi ribolovnih omejitev, kjer so celotni letni ulovi majhni in posledično tudi zavržki, obenem pa prav zaradi majhnih zavržkov ne obstaja ekonomski interes za upravljanje ali uporabo neželenega ulova. V takšnih sektorjih bi obveznost popolnega iztovora pomenila zgolj dodatno nesorazmerno breme in stroške za ribiče v primerjavi s koristmi te obveznosti.”

Kot si je Slovenija prizadevala že ves čas obravnave predloga uredbe, se je državni sekretar Ravnik tudi na tokratnem zasedanju zavzel za kasnejšo uvedbo obveznosti za ribiče v Sredozemlju, s čimer bi se zagotovilo dovolj časa za njihovo prilagoditev. Obenem pa je predlagal izjemo od popolnega iztovora za vsa ribolovna orodja, ki imajo majhen neželeni ulov oz. zavržke ter da začne ta veljati istočasno z obveznostjo popolnega iztovora.

Končni kompromisni predlog danskega predsedstva vključuje možnost izjeme od obveznosti popolnega iztovora, ki naslavlja problem malih ribiških sektorjev, kot je slovenski, veljati pa bo začela istočasno kot obveznost popolnega iztovora. Neželeni ulov bo tako dovoljeno vreči v morje, če bo ta predstavljal do skupno pet odstotkov celotnega letnega ulova posamezne vrste rib. V izjemo bodo vključena vsa ribolovna orodja, katerih neželeni ulov bo manjši od določenega deleža glede na celotni skupni ulov tega orodja. Delež neželenega ulova za posamezen tip ribolovnih orodij bo določen naknadno v večletnih načrtih.

Časovnica za začetek izvajanja popolnega iztovora določa, da bo treba v Sredozemlju začeti iztovarjati male pelagične vrste (sardela, sardon, skuša, šur, papalina) predvidoma leta 2014, medtem ko se bo za ostale vrste v Sredozemlju, za katere je določena minimalna velikost iztovarjanja, obveznost uvedla v obdobju 2016-2019.

Glede sistema prenosljivih ribolovnih koncesij pa je bil sprejet politični dogovor, da se bodo države članice lahko same odločile, ali bodo uvedle sistem prenosljivih ribolovnih koncesij ali ne, za kar si je prizadevala tudi Slovenija.

Kljub temu, da je Slovenija v pogajanjih uspela dobiti izjemo, ki bo naslavljala skrbi slovenskega ribiškega sektorja, ta ni bila povsem v skladu s predlogi Slovenije, zato je slovenska delegacija na koncu glasovala proti splošnemu pristopu glede predloga osnovne uredbe.

Ministri so dosegli politični dogovor tudi o predlogu uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, s katero se bo okrepilo delovanje organizacij proizvajalcev v ribiškem sektorju. Možno bo tudi ustanoviti organizacije proizvajalcev v ribogojstvu ter združenja organizacij proizvajalcev. Slovenija je predlog uredbe podprla, saj v primerjavi s sedanjim sistemom bolj odpira možnosti za ustanovitev in delovanje organizacij proizvajalcev tudi v majhnih ribiških sektorjih, kot je slovenski.

V nadaljevanju zasedanja je Dansko predsedstvo predstavilo poročilo o napredku glede Predloga uredbe o Evropskem skladu za ribištvo in pomorstvo (ESPR). Glavni cilj predloga uredbe je zagotoviti izvajanje reformirane skupne ribiške politike ter nadaljnji razvoj celostne pomorske politike (CPP) EU v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020. Slovenija si v predlogu uredbe prizadeva za ohranitev ukrepov sedanjega sklada ali nove ukrepe, s katerim bi zagotovili ustrezno podporo in nadaljnji razvoj majhnih ribiških in ribogojskih sektorjev z velikim deležem malega priobalnega ribolova.

Po političnem dogovoru Sveta o predlogu osnovne uredbe o SRP in predlogu uredbe o enotni tržni ureditvi za ribiške in ribogojske proizvode bo sedaj svoje stališče moral podati še Evropski parlament, predvidoma jeseni. Razprava o predlogih uredb se bo tako nadaljevala v času ciprskega in irskega predsedstva, ko bo moral Svet doseči kompromis glede reforme še z Evropskim parlamentom.

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook