Kmetijstvo objavil

Ministri EU o politiki razvoja podeželja

Bruselj, 15. – 16. 12. 2011 – Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Tanja Strniša se je udeležila rednega dvodnevnega zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na njem so včeraj obravnavali predlog uredbe o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Mag. Strniša je ob tem poudarila, da je za Slovenijo politika razvoja podeželja izrednega pomena, ker državam članicam predstavlja tisto orodje, s katerim se lahko na svoj specifičen način odzove na razvojne izzive, tako glede skupnih evropskih ciljev, kot tudi ciljev na nacionalni ravni. Ministri so obravnavali tudi predloge sklepov Sveta o proizvodih iz gensko spremenjene koruze ali bombaža ter sklepe Sveta o Zeleni knjigi o promociji kmetijskih proizvodov in informiranju o njih. Svet ministrov pa je danes obravnaval predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je v razpravi o politiki razvoja podeželja poudarila, da je Slovenija že v sedanjem proračunskem obdobju uspešno izvaja program razvoja podeželja, zato je kontinuiteta ukrepov ob hkratni potrebni nadgradnji obstoječega okvira, merilo za ocenjevanje predloga Komisije. Glede strateških ciljev in predlaganih prednostnih nalogah je mag. Strniša poudarila, da so ti skladni s cilji, ki jih Slovenija zasleduje pri svoji razvojni politiki, predvsem spodbujanje konkurenčnosti in razvoj trajnostno naravnanega kmetijstva. Večji izziv pa bo najti pravo ravnotežje med proizvodnjo hrane, varovanjem okolja, ohranjanjem naravnih virov in ohranjanjem oziroma izboljševanjem vzorca poseljenosti. Glede skupnega strateškega okvirja Slovenija sicer pozdravlja konceptualne spremembe, ki naj bi zagotovile večjo učinkovitost in dodano vrednost programa razvoja podeželja, tudi v povezavi z drugimi strukturnimi politikami. Vendar pa je državna sekretarka poudarila, da so s strani Komisije predlagana predvidena predhodna pogojevanja vsebinsko preširoka in da segajo prek področij, ki se nanašajo na kmetijstvo.  Prav tako Slovenija nasprotuje tudi makroekonomskemu pogojevanju, saj meni, da se ukrepi proti državam članicam s tem podvajajo, kar ni sprejemljivo.


Glede možnosti uvedbe tematskih podprogramov in združitev nekaterih ukrepov sedanjega programskega obdobja v smiselno zaokrožene vsebinske sklope, pa je državna sekretarka poudarila, da še v večji meri omogočajo upoštevanje specifičnih potreb posamezne države članice, kar Slovenija ocenjuje kot pozitivno. Pri finannčnih vprašanjih pa je mag. Strniša poudarila, da večje znižanje nacionalne ovojnice za razvoj podeželja za Slovenijo ni sprejemljivo. »Za nas je namreč ključno, da se v naslednji finančni perspektivi nadaljuje začete procese prestrukturiranja kmetijsko-živilskega sektorja in diverzifikacije ter delo na področju varovanja okolja in ohranjanja kmetijske pridelave na celotnem območju EU«.  Ob tem je še dodala, da se pri tem zavzemamo za to, da se pri določanju finančnih alokacij upošteva celotno predhodno proračunsko obdobje in ne le leto 2013.


Komisija je danes prvič predstavila tudi predlog Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo za prihodnjo večletno finančno perspektivo 2014-2020. Državna sekretarka je pozdravila predlog uredbe, ki gre v smeri trajnostnega in okolju prijaznega ribištva. Med pozitivnimi ukrepi je omenila možnost spodbujanja neposrednega trženja ulova plovil malega priobalnega ribolova ter zavarovanja ribogojskih staležev. Kljub temu pa je poudarila, »da je treba zagotoviti obstoj in razvoj ribiškega sektorja, še posebej z ustrezno podporo malih ribiških sektorjev in tistih z večjim deležem malega priobalnega ribolova«. Izpostavila je, da je treba ribičem in ribiškim skupnostim omogočili preživetje v času, ko se staleži popravljajo do ravni največjega trajnostnega donosa. Zato se je Slovenija med drugim zavzela za vključitev ukrepov za obnovo ali nakup plovil za mali priobalni ribolov kot tudi ukrepe za začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti ter socio-ekonomske ukrepe za morsko ribištvo. Poleg tega pa je Slovenija predlagala tudi možnost spodbujanja ustanovitve in delovanja posebnih združenj profesionalnih ribičev in ribogojcev, ki ne bi bila usmerjena zgolj v aktivnosti na trgu. Tovrstna združenja bi lahko opravljala številne naloge, ki jih predvideva reforma skupne ribiške politike: ravnanje z zavržki, sodelovanje z znanstveniki, promocija idej trajnostnega ribolova in izvajanja pravil skupne ribiške politike. Podrobna razprava o predlogu prihodnjega sklada za pomorsko in ribiško politiko se bo sedaj nadaljevala v času danskega predsedstva.


Glede razprave o promociji kmetijskih proizvodov, pa je Slovenija poudarila, da se je ta izkazala za uspešno in učinkovito orodje prepoznavanja kakovosti evropskih proizvodov. Slovenija zato podpira izvajanje te politike, nadgrajene z ambicioznimi cilji in učinkovite za kmetijsko-živilski sektor, tudi v prihodnje. Kot je povedala državna sekretarka, so poudarki, ki se nanašajo predvsem na potrebo po informiranju in promociji lokalnih proizvodov, samo vzpodbujanje lokalne pridelave in vzpostavitev kratkih verig od pridelave do potrošnika, poenostavitev postopkov in s tem zmanjšanja administrativnih ovir, ključnega pomena tudi za Slovenijo.


Ministri pa včeraj niso potrdili paketa predlogov sklepov Sveta za odobritev dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjen bombaž ali koruzo. Slovenija je, upoštevajoč načelo previdnosti, nasprotovala sprejemu predlaganih sklepov, ker meni, da na osnovi opravljenih študij ni mogoče sklepati na dolgoročno varno uporabo.

 

MKGP

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook