Ministri EU o varstvu živali, razmerah v prašičereji in o zdravju medonosnih čebel

Ministri EU, pristojni za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano so na rednem zasedanju na začetku sprejeli sklepe
Sveta o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o zdravju
medonosnih čebel. Sporočilo Komisije izpostavlja problematiko zdravja
medonosnih čebel, vzroke za pomore ter izpostavlja potrebne aktivnosti
za izboljšanje stanja na tem področju. Ministri so danes obravnavali
tudi pobudo Švedske o zaščiti živali med prevozom ter se seznanili z
razmerami v prašičereji, na trgu žit in v sektorju sladkorja ter
opravili razpravo s področja varstva gozdov.
 

Minister mag. Dejan Židan je poudaril, da je sprejem sklepov glede zdravja medonosnih čebel
za Slovenijo pomemben iz dveh razlogov, po eni strani z vidika zadnjega
dogajanja na področju pomora čebel, po drugi strani pa predstavlja
osnovo za celostni pristop na ravni EU, s katerim bo podana podlaga za
izboljšanje pristopa k reševanju te problematike. Čebele imajo velik
gospodarski pomen za kmetijstvo, saj so številne rastline odvisne od
njihovega opraševanja. Sindrom padca kolonij čebel (umiranje čebel) ima
ključen vpliv na pridelek, zato je treba zagotavljati ustrezne sisteme
zdravstvenega varstva čebel in zagotoviti več sredstev za raziskave, ki
bodo pomagale ugotoviti vzroke za odmiranje. Zato je Slovenija podprla
sklepe Sveta, ker se izpostavlja pomen čebel za okolje, kmetijstvo ter
biotsko raznovrstnost, kot tudi potreba po varovanju populacije divjih
čebel. Slovenija je tudi podprla predlog ukrepov in usmeritev, ki jih bo
treba v prihodnosti izvajati za uspešno ohranjanje čebeljih družin in
njihovega zdravstvenega stanja, zlasti potrebo po nadaljnjem
usposabljanju čebelarjev, opravljanju večjega števila raziskav na
področju reziduov (ostankov) in pesticidov, kot tudi na samih čebelah
ter po zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev za to področje. Slovenija
tudi podpira sklepe, ki se nanašajo na premike čebel v smislu
identifikacije najprimernejših obdobij in samih lokacij ter na
harmonizacijo načrtov za obvladovanje varoje. Prav tako se Slovenija
strinja s pobudami Komisije za njeno nadaljnje delo na tem področju.
 

Svet je danes obravnaval tudi pobudo Švedske, da bi ob poročilu Komisije o delovanju EU zakonodaje o varovanju dobrobiti živali v času transporta,
Komisija pripravila tudi ustrezen zakonodajni predlog. V pobudi, ki jo
je podprla tudi Slovenija, izpostavlja predvsem prizadevanja po
zmanjševanju najdaljšega časa prevoza. Minister mag. Židan je ob tem
poudaril, da se v Sloveniji pripravlja sprememba Zakona o zaščiti
živali. Poleg tega bo ministrstvo podalo pobudo za začetek postopka
ratifikacije dveh Konvencij Sveta Evrope, in sicer o zaščiti živali v
času mednarodnega transporta in o zaščiti družnih živali. Ministri so se
seznanili tudi z informacijo Litve o nedavno izvedeni Baltski
konferenci o odgovornem lastništvu živali.

Ministri EU so obravnavali tudi stanje na področju prašičereje.
Po besedah ministra Evropska komisija ni naredila vsega kar se je
pričakovalo, saj na tem področju ni pokazala enako zavzetega pristopa,
kot pri krizi v sektorju mleka in mlečnih proizvodov. »V razpravah se
premalo opozarja, da je glavni strošek v prašičereji žito, da se cena
žit zvišuje in je zato skrb na mestu«. Ob tem je mag. Židan še dodal, da
imajo posamezne države, med njimi tudi Slovenija, zaradi naravnih
danosti manj intenzivno rejo živali, kar gre tudi v smeri z napovedanimi
ozelenitvami kmetijstva v prihodnji SKP. »To se upošteva pri
poljedelski proizvodnji, ko pa se pogovarjamo o živinoreji, pa države
teh kriterijev ne upoštevajo, kot da to ni kmetijsko področje«. Sicer
Slovenija podpira tudi stališča nevladnih organizacij, da je bolj
načrtno treba spodbujati prašičerejo na družinskih kmetijah z manj
intenzivno, trajnostno naravnano proizvodnjo. Minister pa je posebej
opozoril, da moramo biti pazljivi v pogajanjih z državami tretjega
sveta, kjer je prašičje meso cenovno bolj ugodno. »Tukaj Slovenija
zagovarja stališče, da morajo visoke standarde na področju dobrobiti
živali, varnosti hrane in varovanja okolja, ki jih zahtevajo evropski
potrošniki, upoštevati tudi države tretjega sveta«. Sicer pa bodo
ministri razpravo glede splošnega stanja v živinoreji, vključno s
prašičerejo, nadaljevali tudi na neformalnem zasedanju Sveta kmetijskih
ministrov EU konec meseca maja na Madžarskem.

Danes so se ministri seznanili tudi s predlogom Poljske za zvišanje kvot
na področju sladkorja. Slovenija predlog podpira, saj naj bi to zelo
ugodno vplivalo na srednjeročno in dolgoročno oskrbo sladkorja v EU.
Sicer pa ministri zaradi nepopolnega soglasja danes niso podprli mandata
EU za začetek pogajanj o pravno zavezujočem dogovoru o gozdovih v
Evropi. So pa se dogovorili, da bo Svet poskušal pridobiti soglasje vseh
držav članic EU za začetek pogajanj v prihodnjih tednih. Minister Židan
je ob tem izpostavil, da Slovenija kot tretja najbolj gozdnata država v
EU podpira začetek pogajanj o takšnem sporazumu. S tem se bo namreč
okrepilo trajnostno gospodarjenje z gozdovi ne samo v EU temveč širše v
evropskem prostoru. Začetek pogajanj o pravno zavezujočem sporazumu bi
po besedah ministra lahko doprinesel k podpori širšim aktivnostim v
okviru Mednarodnega leta gozdov.

VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook