Kmetijstvo objavil

MINISTRI NA ZASEDANJU SVETA ZA KMETIJSTVO O POLITIKI RAZVOJA PODEŽELJA TER NAPREDKU REFORME SKP

Na tokratnem zasedanju Sveta za kmetijstvo, ki se ga je udeležil državni sekretar Branko Ravnik, je bila razprava osredotočena na politiko razvoja podeželja ter poročilo danskega predsedstva o napredku reforme Skupne kmetijske politike (SKP). Poleg tega je Svet potrdil Sklepe Sveta vezane na strategijo Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 in poročilo Komisije o učinku Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom.

V razpravi o politiki razvoja podeželja so ministri odgovarjali na dve vprašanji predsedstva, in sicer ali je treba določiti minimalni obseg sredstev za izvajanje ukrepov s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb v okviru programov razvoja podeželja (PRP) ter o vprašanju višine sofinanciranja posameznih ukrepov znotraj PRP. Državni sekretar Ravnik je glede prvega vprašanja povedal, da Slovenija nima nobenih težav, če se predpiše minimalni obseg sredstev, saj že v sedanjem programskem obdobju za kmetijsko okoljske ukrepe in podpore za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje namenja znaten del sredstev. Glede obsega ukrepov, ki bi se lahko upoštevali pa je predlagal še ukrepe v okviru Natura 2000 in vodne direktive ter ukrepe za trajnostno upravljanje z gozdovi. Glede zvišanih stopenj prispevka iz Evropskega sklada za razvoj podeželja pa je državni sekretar zavzel stališče, da je treba državam članicam omogočiti prožnost v zvezi z dejavnostmi, za katere se nameni višja stopnja sofinanciranja EU, glede na razvojne potrebe in prioritete države/regije, ki so opredeljene v njihovih programih razvoja podeželja. Posebej pa je poudaril, da bi bilo treba zmanjšati tudi razkorak med stopnjama sofinanciranja za razvite in manj razvite regije, predvsem z uvedbo prehodnih ureditev po vzoru kohezijske politike za tiste regije, ki bodo po letu 2013 izgubile status manj razvite regije, podobno kot zahodna Slovenija.

V razpravi o napredku pri pogajanjih o reformi SKP je Slovenija izpostavila kakovost poročila, ki ustrezno povzema potek dosedanjih razprav in stališč izraženih s strani držav članic, tudi Slovenije. Državni sekretar je poročilo ocenil kot dobro osnovo za nadaljevanje pogajanj v času ciprskega predsedovanja EU, ki naj bi omogočila, da se dogovor o reformi SKP sprejme pravočasno za njeno izvedbo z letom 2014. Z vidika vsebine je državni sekretar izpostavil le najbolj pomembne zahteve Slovenije – možnost dodelitve različno visokih neposrednih plačil za njive in travinje; potrebo, da se predlagane ukrepe za ozelenitev prilagodi v taki smeri, da bo omogočena enostavna izvedba glede na specifične razmere v državah članicah, s pozitivnimi učinki na okolje; vprašanje upoštevanja celotnega preteklega obdobja 2007 – 2013 pri določitvi sredstev za razvoj podeželja za posamezne države članice.

Svet je tudi potrdil Sklepe Sveta o dobrobiti živali, čeprav se je Nizozemska glasovanja vzdržala. V sami razpravi so se k besedi javile le države članice, ki so pričakovale bolj ambiciozno besedilo glede omejitve trajanja prevoza za klavne živali na 8 ur. Slovenija je predlagano besedilo sklepov podprla, zlasti zato, ker se je Komisija zavezala, da bo na podlagi znanstvenih raziskav proučila tudi vprašanja omejitve prevoza za klavne živali, kar zagovarja tudi Slovenija.

Poleg tega je Svet obravnaval še poročilo predsedstva o Sklepih sveta o protimikrobni odpornosti v zdravstvenem in veterinarskem sektorju, ki bodo predvidoma potrjeni na zasedanju Sveta za zdravje, 22. 6. 2012, poročilo predsedstva o srečanju namestnikov kmetijskih ministrov skupine G-20 z dne 17. in 18. 5. 2012 v Ciudádu de Méxicu, informacijo Komisije o stanju Poročanje o skladnosti držav članic glede izvajanja določb v zvezi s skupno hlevsko rejo svinj do 1. januarja 2013, rednim poročilom o izvajanju Uredbe Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter o razmerah na trgu mleka in mlečnih proizvodov na zahtevo Poljske in Litve.

Poziv Poljske in Litve, da Komisija spremlja razmere na trgu z mlekom in pravočasno sprejme ustrezne ukrepe, je podprla tudi Slovenija. Poleg tega je državni sekretar opozoril še na problem višine intervencijske cene za maslo ter predlagal, da se pri oblikovanju intervencijskih cen v večji meri upošteva vhodne stroške pridelave posameznih proizvodov.

 MKO

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook