Kmetijstvo objavil

MINISTRI NADALJUJEJO RAZPRAVO O REFORMI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

Na drugem dvodnevnem zasedanju Sveta kmetijskih ministrov pod ciprskim predsedstvom, ki se ga je udeležil državni sekretar Branko Ravnik, je bila razprava osredotočena na reformo plačil za območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami v okviru politike razvoja podeželja ter reformo tržnih ukrepov, s posebnim poudarkom na sistemu referenčnih cen za kmetijske proizvode. Slovenija je skupaj še z nekaterimi drugimi državami članicami opozorila tudi na posledice hude suše v nekaterih regijah EU in po svetu. Drugi dan zasedanja bodo ministri spregovorili o ukrepih za spodbujanje ribištva v okviru novega Evropskega pomorskega in ribiškega sklada. Ob robu zasedanja se je državni sekretar srečal s prihodnjim predsedujočim Svetu kmetijskih ministrov, irskim ministrov Simonom Coveneyem.

 

Plačila za območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami

V okviru reforme politike razvoja podeželja velika večina držav podpira reformo plačil za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami na bazi osmih enotnih biofizikalnih meril. Njen cilj je poenotiti danes med državami zelo raznolika merila in bolj ciljno naravnati ta plačila na preprečevanje opuščanja kmetijske dejavnosti v takšnih območjih. Na potrebo po poenotenju sistema je že leta 2003 opozorilo Evropsko računsko sodišče, ki je menilo, da so lahko različna merila za te regije vir za diskriminacijo med državami članicami.

Pri razmejevanju območij bodo morale države članice izvesti poseben postopek dodatnega preverjanja upravičenosti do plačil za kmete in morebitne izključitve območji, kjer sicer obstajajo posebne naravne omejitve, vendar so bile te odpravljene z investicijami oziroma drugimi gospodarskimi dejavnostmi. V razpravi je zato državni sekretar Ravnik poudaril, da Slovenija sicer podpira skupen okvir pravil za izvedbo teh postopkov, vendar pa je treba državam omogočiti določeno prožnost pri sami izvedbi postopka dodatnega preverjanja. Slovenija tudi podpira predlog, da se proces razmejitve območij v državah članicah podaljša do konca leta 2015 ter da se prehodno obdobje za postopno ukinitev plačil kmetom, ki v skladu z novo razmejitvijo tovrstnih območij ne bodo več upravičeni do plačila, začne z letom 2016.

 

Reforma enotnih tržnih mehanizmov

V okviru reforme enotnih tržnih mehanizmov (javne intervencije, zasebno skladiščenje, izjemni ukrepi, izvozne spodbude) je predvideno preoblikovanje sedanjega sistema v sodobno varnostno mrežo, ki bo hitro odzivna in učinkovita. Slednje v veliki večini podpirajo tudi države članice. Trg s kmetijskimi proizvodi bo namreč po napovedih v prihodnosti vedno bolj podvržen nihanjem cen, izjemnim tržnim motnjam in neuravnoteženi dobavni verigi.

V razpravi je državni sekretar poudaril, da bodo imeli ukrepi varnostne mreže tudi v prihodnje pomembno vlogo pri stabiliziranju trgov. Slovenija zato podpira ohranitev obstoječih tržnih ukrepov v obliki varnostne mreže, kot tudi njihovo prilagoditev v smeri večje učinkovitosti in hitrejšega odziva. Slovenija je predlagala, da se med ukrepe vključi tudi orodja za učinkovito odzivanje na nestabilnost cen ter ukrepe za ponovno oživitev prizadetih sektorjev s pomočjo mehanizmov, kot so ozaveščanje potrošnikov, promocija in podobno.

Državni sekretar se je zavzel tudi za revizijo ustreznosti višine referenčnih intervencijskih cen, in sicer da se v večji meri upošteva proizvodnje stroške oziroma cenovno stroškovna razmerja. Po mnenju Slovenije bi bila posodobitev sistema določanja referenčnih cen v tem trenutku potrebna predvsem za živinorejske sektorje, zlasti govedorejo, prašičerejo ter prirejo mleka. V teh sektorjih stroški krme namreč predstavljajo pomemben posamičen strošek prireje ob dejstvu, da so se cene krme na svetovnem trgu v letošnjem letu izrazito dvignile.

 

Posledice suše v nekaterih regijah EU

V okviru točk pod razno je Slovenija skupaj z Madžarsko, Italijo, Portugalsko in Bolgarijo opozorila na posledice hude suše v nekaterih regijah EU in po svetu ter pozvala Komisijo, da preuči vse možne EU instrumente za ustrezen odziv. Državni sekretar je na zasedanju med drugim poudaril, da letošnje razmere dokazujejo, kako zelo pomembno je, da se v okviru reforme SKP zagotovijo ustrezna orodja za upravljanje s tveganji, s katerimi se bomo lahko učinkovito odzivali na specifične krize, povezane s podnebnimi spremembami. Tudi Slovenijo je namreč v letošnjem letu prizadela huda suša, ki je povzročila veliko škodo v kmetijstvu. Za ublažitev posledic škode namerava Ministrstvo za kmetijstvo in okolje uporabiti možnost predplačila neposrednih plačil v višini 50 %.

 

Druge vsebine

V okviru drugih točk pod razno sta Španija in Portugalska izrazili zaskrbljenost zaradi nekaj mesečnega slabšanja razmer na trgu z mlekom. Grčija je opozorila na krizne razmere na področju živinoreje, ki izvirajo iz visokih cen krme in splošne gospodarske krize. Slovenija podpira razpravo v Svetu v zvezi s tem.

Na zasedanju bo Češka poročala glede najnovejše situacije zaradi nedavne zastrupitve z metanolom dodanim v alkoholne pijače. Zaradi hudih posledic, ki so terjale po dosedanjih podatkih 23 človeških življenj, je Češka že uvedla strog ukrep, ki prepoveduje trženje alkoholnih pijač z več kot 20 volumskih odstotkov alkohola.

Ob robu zasedanja se je državni sekretar Ravnik sestal z irskim ministrom Simonom Coveneyem, bodočim predsedujočim Svetu. V razgovorih sta se osredotočila zlasti na novi sistem neposrednih plačil in možnostih zmanjševanja negativnih učinkov prerazporeditev med kmetijami. Izmenjala sta si stališča o možnih mehanizmih za dosego slednjega (različna višina neposrednih plačil glede na rabo tal, delna ohranitev zgodovinskih plačil). Na pobudo Slovenije bo na temo reforme SKP v okviru dvodnevnega zasedanja Sveta potekalo tudi srečanje državnih sekretarjev nekaterih novih držav članic.(Vir:MKO)

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook